»Spominjajmo se milijonov, ki ne morejo povedati, kaj so čutili«

Slovesnost ob 80. obletnici osvoboditve nemškega koncentracijskega taborišča Auschwitz se je simbolično začela s skladbo Lament nemškega judovskega skladatelja, pianista in muzikologa Simona Jamesa. Oktobra leta 1942 so ga nacisti deportirali v Auschwitz, od koder se ni vrnil, kot tudi ne 1,1 milijona drugih taboriščnikov, večinoma Judov.

Na Poljskem so danes obeležili 80. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Komemoracije se je udeležilo približno 50 preživelih taboriščnikov – med zadnjimi so, ki še lahko pričajo o grozotah, ki so jih doživeli na lastni koži. V slovenski delegaciji sta bila Janez Žmavc, predstavnik ukradenih otrok, in nekdanja taboriščnica Mira Lipičar.

Janez Žmavc, predstavnik ukradenih otrok, Mira Lipičar, nekdanja taboriščnica, s predsednico republike Natašo Pirc Musar in ministrico za kulturo Asto Vrečko. FOTO: Matjaž Klemenc 

»Nič ne bo lahko pri vrnitvi v Auschwitz osemdeset let po tem, ko je bil osvobojen. Komemoracija bo zadnje takšne vrste. Mi bomo tam. Boste z nami?« se je že pred slovesnostjo vprašal preživeli iz Auschwitza Michael Bornstein in svet prosil, naj ne gleda stran v trenutkih, ko še lahko prisluhne besedam zadnjih živečih taboriščnikov.

Pozdravni nagovor je imel 98-letni Marian Turski, zgodovinar in novinar, ki so ga leta 1944 deportirali v Auschwitz. Pred petimi leti je ob 75. obletnici osvoboditve dejal, da »Auschwitz ni padel z neba«. Danes je poudaril, da sta sovraštvo in nestrpnost med vojno vodila v boj med sosedi in da sedaj ni nič drugače. »Ljudje so prestrašeni, nemočni. Kaj lahko storimo?« se je vprašal nekdanji taboriščnik in opozoril, da antisemitizem narašča.

Čeprav k besedi niso bili vabljeni politiki, pa se političnim pamfletom niso ognili nekateri preživeli. Ena od njih je dejala, da je svet osemdeset let po osvoboditvi Auschwitza spet v krizi in da se ima Izrael, po njenih besedah »edina demokratična država na Bližnjem vzhodu«, pravico boriti za svoj obstoj. Tudi predstavnik največjega donatorja muzeja Ronald S. Lauder je dejal, da se pobijanje otrok samo zato, ker so Judi, danes nadaljuje. 

Pred vrati Birkenaua so postavili ogromen šotor. FOTO: Ludovic Marin/Afp

Pomen spominjanja

Obeleževanje osemdesete obletnice osvoboditve Auschwitza se je začelo že zjutraj, ko so se ob 9. uri žrtvam Auschwitza pri tako imenovanem Zidu smrti poklonili preživeli taboriščniki, direktor Spominskega muzeja Auschwitz-Birkenau Piotr M. A. Cywiński in poljski predsednik Andrzej Duda. Ta je dejal, da so Poljaki na zemlji, na kateri so Nemci zgradili to koncentracijsko taborišče, danes varuhi spomina na grozodejstva, storjena v taborišču, in zagotovil, da bodo še naprej ohranjali ta spomin.

Direktor Spominskega muzeja Auschwitz-Birkenau se je v svojem nagovoru posvetil pomenu spomina: »Učimo zgodovino, a to ni isto kot učiti spominjanja. Zgodovina ne povzroča travme. Spomin jo lahko. Spominjanje je ključ do razumevanja današnjega sveta in ustvarjanje jutrišnjega. A kljub temu se posvečamo le učenju zgodovine in ne spomina.« Poudaril je, da se morajo učni procesi spremeniti in dejal, da spomini bolijo, spomini pomagajo, vodijo, opozarjajo …

Leta 1930 rojena Janina Iwańska je storila prav to – spominjala se je. Podrobno je opisala, kako so Nemci pobijali Rome, Jude, kako so postavili taborišče, strpali ljudi na vlak, povedala, kako je bila sama prepeljana v Auschwitz-Birkenau. »Kaj praznujemo danes? Osvoboditev, ki so jo dočakali le redki, ker so bili Nemci nadvse učinkoviti. Čeprav so se že slišali streli, so se nacisti odločili premestiti taboriščnike drugam. NA sto tisoče ljudi je moralo iti na marš smrti,« je pripovedovala Iwańska.

Slavnostni govornik jr bil 98-letni Marian Turski. FOTO: Kacper Pempel/Reuters

Poostreni varnostni ukrepi

Slovesnost so zaradi vojn v Gazi in Ukrajini zaznamovali močno poostreni varnostni ukrepi. Resda so se je udeležili številni državniki s celega sveta, med njimi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je prihod potrdil v zadnjem trenutku, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz, britanski kralj Karel III., nizozemski in španski kraljevi par, italijanski predsednik Sergio Mattarella in drugi, a so bili varnostni ukrepi poostreni že precej pred njihovim prihodom na kraj komemoracije.

Na cesti od Krakova do Oswiecima so po vseh krožiščih od jutra stali policisti, predstavniki sedme sile so morali skozi natančen pregled. Tisti, ki so imeli s seboj plastenko pijače, so morali narediti »testni« požirek, skozi rentgen je šla čisto vsaka torba.

Kljub temu, da so taborišče 27. januarja leta 1945 osvobodili vojaki Rdeče armade, ruska delegacija vabila na slovesnost ni dobila. V Spominskem muzeju so dejali, da so armado sestavljali vojaki različnih narodnosti in da na slovesnosti ne želijo predstavnikov države, ki je napadla drugo neodvisno državo.

Marsikatero obrv je zato dvignila napoved, da pa so vabilo dobili – čeprav to seveda ni bilo nepričakovano – Izraelci. Premierja Benjamina Netanjahuja na slovesnost ni bilo, na Poljsko je prišel izraelski minister za izobraževanje Yoav Kisch. Komemoracijo sta pod šotorom v živo spremljali tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar in ministrica za kulturo Asta Vrečko. Predsednica republike je ob dnevu spomina na žrtve holokavsta poudarila, da »naj bo ta obletnica v spomin in opomin vsem nam, predvsem pa politikom in mnenjskim voditeljem, kakšno srečo smo imeli, da se nismo znašli na oni strani ograje«.