Mineva 35 let od smrti mitološkega bolnika z aidsom

Danes je okužba z virusom HIV obvladljiva. Če jo odkrijejo dovolj zgodaj, se nikoli ne bo razvila v aids, ki je še vedno smrtno nevarna bolezen. Ker okužba torej ne pomeni več avtomatsko smrtne obsodbe v približno desetih letih, se danes le še redkokdo spomni, kakšno paniko sta izbruh aidsa oziroma epidemija te bolezni povzročala v 80. letih prejšnjega stoletja. Histerija je predvsem v Združenih državah, nagnjenim k skrajnostim, šla tako daleč, da so določili celo človeka, ki je virus prinesel v ZDA. To naj bi bil Kanadčan Gaëtan Dugas, ki je umrl na današnji dan pred 35 leti.



V času hitrega širjenja aidsa se je, podobno kot pri marsikaterem zdravstvenem pojavu, začelo iskanje krivca. Jasno je, da so bili najbolj očitna tarča homoseksualni moški, saj so pri njih aids opazili najprej in najbolj množično. Da se je aids v Afriki, kjer ga je bilo veliko več in ga je daleč največ še danes, širil predvsem s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, v zgodnjih letih niti ni bila tako pomembna informacija. O katastrofalnih razsežnostih afriške epidemije se ni vedelo kaj dosti, saj so imele in imajo tamkajšnje države ponavadi dovolj drugih težav, da bi se kaj posebno ukvarjale z zdravjem prebivalcev. Po pravici povedano pa tudi zahodne medije tamkajšnje zdravstvene razmere kaj malo zanimajo.

Ničelni pacient

Iskanje krivca za epidemijo aidsa se ni končalo samo pri določeni skupini, se pravi homoseksualnih moških, ampak je šlo v podrobnosti. Tako so našli celo točno določenega človeka, ki naj bi bil virus HIV prinesel v Združene države, kjer so aids kot posledico okužbe med homoseksualci na zahodni obali in v New Yorku najprej opazili. Ta človek naj bi bil letalski stevard Gaëtan Dugas, Kanadčan iz francosko govorečega dela države, Quebeca.



Dugas, rodil se je leta 1953, ni bil naključna izbira. Bil je izjemno spolno aktiven, saj je menda imel na leto več sto spolnih odnosov z moškimi. Od leta 1972, ko je postal spolno aktiven, je imel menda samo v Severni Ameriki več kot 2500 spolnih odnosov. In najbolj pomembno, Dugas je delal na letalih. To pomeni, da je bil vsak dan drugje in se je lahko poleg tega zastonj ali za malo denarja prevažal naokrog tudi v prostem času. Ki ga je izkoristil predvsem za spolne podvige.

Izraz »ničelni pacient« izvira iz študije ameriškega Centra za nadzor bolezni in preventivo (CDC). V raziskavi o obnašanju homoseksualnih in biseksualnih moških v Kaliforniji in New Yorku, med katerimi je takrat že razsajala nenavadna, vendar smrtonosna nova bolezen, so v prvi polovici 80. let ugotovili, da so imeli številni bolniki spolne odnose s kanadskim letalskim stevardom. Raziskovalec CDC William Darrow, ki je preučeval primere obolelih v Los Angelesu v Kaliforniji, ga je označil s črko O, kar je pomenilo, da ni iz Kalifornije (v angleščini »out of California«).

Raziskavo so objavili spomladi leta 1984 v ugledni zdravstveni reviji The American Journal of Medicine. Vendar je takrat pacienta O (v angleščini »pacient O«) nekdo že preimenoval v ničelnega pacienta (v angleščini »pacient 0«) in z imenom, ki je šlo zlahka v uho, je nastal mit o razuzdanem stevardu, ki je prinesel aids med ameriške homoseksualce. Okužil naj bi se sicer med enim od svojih potovanj v Afriki ali morda na Haitiju, kamor so bolezen prinesli afriški priseljenci.

Nenavadno ime

Do danes so že ugotovili, da Dugas – zaradi odpovedi ledvic kot posledice z aidsom povezane okužbe je umrl na današnji dan pred 35 leti – gotovo ni bil prvi severnoameriški bolnik z aidsom. Mit je nastal verjetno na podlagi tega, da je Dugas raziskovalcem povedal imena številnih svojih spolnih partnerjev. Ti so se spomnili, da so res imeli spolne odnose z njim predvsem zato, ker je imel nenavadno ime in priimek, ki so si ju zapomnili. Dugasovi partnerji so jim potem posredovali imena svojih partnerjev. Ker nekateri drugi bolniki, ki so menda prav tako imeli več kot tisoč spolnih partnerjev, njihovih imen niso mogli ali hoteli razkriti raziskovalcem CDC, je bil Kanadčan povezan z neproporcionalno visokim številom bolnikov.



Drugi in verjetno najpomembnejši vir, iz katerega se je napojil mit o ničelnem pacientu, je bila zelo uspešna knjiga novinarja časopisa San Francisco Chronicle Randyja Shiltsa And the Band Played On: Politics, People, and the AIDS Epidemic (Karavana gre naprej: politika, ljudje in epidemija aidsa) iz leta 1987. V njej je predvsem kritiziral politiko konservativnega ameriškega predsednika Ronalda Reagana, ki da se je zaradi prepričanja, da je aids božja kazen za homoseksualce, prepozno odzval na pojav bolezni in tako omogočil njeno hitrejše širjenje.

Shilts je bil tudi sam homoseksualec. Diagnozo, da je okužen s HIV, so mu postavili po izidu knjige leta 1987 in leta 1994 je umrl. Velik del knjige je namenil prav Gaëtanu Dugasu. Zapisal je, da je bil posredno ali neposredno povezan z vsaj 40 od prvih 248 primerov aidsa v ZDA in da tudi potem, ko je že vedel, da je okužen, ni opustil svojih neodgovornih spolnih navad.
Ker je bila knjiga zelo odmevna, je Dugas postal glavni krivec za epidemijo aidsa med ameriškimi homoseksualci. Shilts sicer ni trdil, da je Dugas prinesel HIV v ZDA, je pa zapisal, da je »imel odločilno vlogo pri širjenju virusa« od ene ameriške obale na drugo. Letalskega stevarta so za »Kolumba virusa« razglasile šele ocene knjige v časopisih, na primer vplivnih revijah National Review in Time.

Zanimivo je, da se je Dugas pojavil tudi v knjigi Somebody to Love: The Life, Death and Legacy of Freddie Mercury (Nekoga moraš ljubiti: življenje, smrt in zapuščina Freddieja Mercuryja), biografiji legendarnega frontmana angleške rock skupine Queen Freddieja Mercuryja. Izšla je leta 2016, dve leti pred filmom Bohemian Rhapsody o Mercuryju in Queen, ki je do zdaj zaslužil že približno 800 milijonov evrov in je najuspešnejši biografski film vseh časov.



V knjigi avtorja Matt Richards in Mark Langthorne odkrivata povezavo med Mercuryjem in Dugasom. Moža sta se menda nekajkrat srečala in sta menda imela celo skupnega ljubimca. Avtorja nista zapisala, da se je angleški pevec s HIV okužil od Kanadčana, vendar je bilo namigovanje dovolj zgovorno. Po izidu knjige sta sicer zanikala, da bi imela v mislih kaj takšnega.

Ni bil prvi

Za virus HIV domnevajo, da je med ljudi prišel v Afriki na začetku 20. stoletja. Najbolj verjetno je, da gre za mutirano obliko zelo podobnega virusa pri šimpanzih, s katerim so se lovci na džungelske živali okužili pri razkosavanju opic. Ker traja zelo dolgo, da se iz okužbe razvije bolezen, iz že prej omenjenih razlogov pa aidsa v Afriki sploh ni nihče opazil, so minila desetletja, preden so odkrili nenavadno novo bolezen. Seveda na Zahodu in ne v njeni domovini Afriki. Primeri aidsa pa so se v ZDA pojavili, še preden je Dugas sploh stopil na svojo pestro spolno pot. Virus HIV so kot povzročitelja nove bolezni sicer potrdili šele leta 1983 v Franciji.



V ZDA so prvi primer smrti zaradi aidsa zabeležili že veliko prej. Oziroma vsaj zelo verjeten primer. Leta 1968 so namreč v bolnišnico v St. Louisu v zvezni državi Missouri na ameriškem Srednjem zahodu sprejeli 16-letnega Roberta Rayforda, ki so ga že dve leti pestile nenavadne zdravstvene težave. Imel je uničen imunski sistem in je zaradi pljučnice umrl maja 1969. Zdravniki niso vedeli, kaj je bil vzrok za njegove težave, pri obdukciji pa so odkrili tudi Kaposijev sarkom, ki so ga (zelo redko) odkrili predvsem pri starejših ljudeh, po rodu vzhodnoevropskih Judih ali iz Sredozemlja.

Ko se je aids v 80. letih razširil, so zamrznjene vzorce z Rayfordove obdukcije zaradi prej nerazložljivih simptomov testirali za virus HIV. Odkrili so proteine, značilne za vzorce okuženih s HIV, samega virusa pa ne.

Največja težava z Rayfordom, če je res umrl zaradi z aidsom povezanih težav, je, kje se je najstnik, ki nikoli ni bil v New Yorku, Los Angelesu ali San Franciscu, kjer so aids v ZDA najprej opazili, sploh okužil. St. Louis je bil takrat pomembno vozlišče mednarodne letalske družbe TWA. Zdravniki so domnevali, da je bil Rayford žrtev spolne zlorabe ali otroški prostitut, torej bi ga potencialno lahko okužil kateri od potnikov z drugih koncev države ali sveta. Ker je bil fant nezgovoren, iz njega niso izvlekli skoraj ničesar, razen da je zaradi zdravstvenih težav, podobnih njegovim, tri leta pred njim umrl njegov stric.