V nadaljevanju preberite:

Pred leti, ko je dobil svojo prvo faro v Bohinju, je z neortodoksnimi prijemi in obvladovanjem sodobne tehnologije, v katere svet se je rodil, pomenil svež veter v Rimskokatoliški cerkvi. Z videoblogi, vlogi, je postal neke vrste spletni zvezdnik. Ko je korona, tako kot vse drugo, zaprla tudi cerkve, je svoje maše preselil na splet. Tam so imele izjemen doseg. Zdaj je Martin Golob (letnik 1988) eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenske Cerkve, deluje na družbenih omrežjih in na televiziji. Njegove misli in razlage iz nenavadnega obdobja pandemije so lani izšle v knjigi Na spletni prižnici.

Dobri dve leti in pol je minilo, kar se je iz Bohinja preselil v Grosuplje. Tam ima na skrbi tri fare. Dela ima veliko več kot včasih, ko je maševal med gorami, a je še mlad in ima v pomoč dva duhovnika. V njegovi družini, kjer sta duhovnika že dva strica, se tovrstna poklicanost očitno ne bo končala, saj je na poti v posvetitev tudi eden od Martinovih šestih bratov. V nasprotju z večino drugih pa Golob na velikonočno nedeljo ne bo zajtrkoval z družino. Ne zato, ker duhovniki ne smejo imeti otrok, ampak zato, ker bo ves dan posvetil svojim faranom.