Skrajšani delovni čas je v zaostrenih gospodarskih razmerah lahko tudi eden od načinov boja proti naraščajoči brezposelnosti.
Galerija
Zaposleni za skrajšani delovni čas poročajo o boljšem ravnovesju med delom in zasebnim življenjem, čutijo manj stresa in so manj odsotni zaradi bolezni. FOTO: Shutterstock
V nadaljevanju preberite:
Po podatkih iz leta 2019 najmanj ur na leto na delovnem mestu preživijo Danci, Norvežani, Nemci, Nizozemci in Švedi, največ pa Mehičani, Kostaričani, Korejci, Rusi in Grki. Zagovorniki skrajšanega delovnega časa poudarjajo pozitivne učinke, kot so večja produktivnost, izboljšanje duševnega zdravja delavcev in boj proti podnebnim spremembam. V času pandemije so vprašanja o ravnovesju med delom in zasebnim življenjem, izgorelosti in dobrem počutju aktualna kot še nikoli. Španska vlada odgovarja na izzive sodobnega časa s pilotnim projektom 32-urnega delovnika.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji