![»Zdi se mi, da nas smrt uči razumeti, kaj je bistveno in kaj ne. Ker imam vedno manj časa, se moram vprašati, v kaj bom ta čas vložila in komu ga bom podarila. Najbolje, da najprej sami sebi, mar ne?« je razmišljala v zadnjem intervjuju za naš časopis. FOTO: Mavric Pivk](https://www.delo.si/media/images/20240503/1700143.width-660.jpg?rev=1)
Galerija
Neomejen dostop | že od 9,99€
»Poznam jo, belo smrt, prijateljico, mojo najboljšo učiteljico. Vsega me je naučila, kar mora človek vedeti, preden sam zapre oči in se spremeni iz gosenice v metulja. Gibljem se v tej končnosti in minljivosti, vedoč, da bom umrla. A nikoli prenehala biti. Ker je res, da vse mine, ampak v Ljubezni nič ne umre. Tudi jaz ne. V to verjamem,« je zapisala v enem od svojih pisem. Novinarka, publicistka in dolgoletna profesorica na ljubljanski fakulteti za družbene vede se je po dolgi bolezni v četrtek spremenila v metulja.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji