Lahko pridobljeno, še lažje zapravljeno

V skladu za loterijsko sedmico se je spet nabral zajeten kupček denarja, kar je sprožilo evforijo med tistimi, ki želijo čez noč postati milijonarji. V Sloveniji vsaj 60 odstotkov odraslih občasno igra igre na srečo, a to je, pravi mag. Samo Lubej, finančni svetovalec in vodja Prosperita Family Office, ena najbolj pogubnih oblik investiranja denarja. Kar 98,3 odstotka »milijonarjev« nemške loterije ima po petih letih manj, kot preden so zadeli na lotu, v Veliki Britaniji pa jih 70 odstotkov bankrotira.
 

Se vam zdi igranje lota in drugih iger na srečo pametna pot do večjih količin denarja?

Velika večina ne bo nikoli dobila vrednejšega dobitka. Ali povedano drugače, donos na vloženi denar bo pogubno negativen.

Večina ljudi v svetu in vse bolj tudi v Sloveniji je do milijonskega ali večmilijonskega premoženja prišla s podjetništvom ali pa ga je podedovala. Vsi drugi, tudi loterijski milijonarji, so bolj ali manj izjeme in hkrati muhe enodnevnice, torej bodo iz milijonarskega kluba verjetno tudi v dokaj kratkem roku izpadli.
 

Kaj je razlog, da ljudje ne zmorejo obdržati bogastva, ki ga zadenejo na loteriji?

Glavni razlog vidim v tem, da ne znajo oceniti, koliko bodo potrebovali za življenje do konca svojih dni in koliko jih bo stalo vzdrževanje luksuznih dobrin, ki si jih nakupijo. Preprosto ne obvladajo osnov osebnih financ, kot so bilance in nadzor denarnega toka. Menijo, da imajo dovolj, ker imajo milijone. A tudi milijone je mogoče zelo hitro porabiti. Gre za kombinacijo neznanja, lahkomiselnosti in želje po uživanju. Seveda se pojavijo tudi znanci, sorodniki in prijatelji, ki bi radi pristavili vsak svoj lonček, in pogosto ljudje v takih situacijah ne znajo reči ne.

Zelo redko so ljudje, ki so nenadoma in nepričakovano prišli do večjih zneskov, zmožni to obvladati razumno in narediti realen načrt, kako s tem denarjem razpolagati do konca življenja, kaj šele, da bi kaj ostalo za naslednjo generacijo. Tudi recimo trije milijoni evrov so v očeh finančno nepoučenih znesek, s katerim se počutijo absolutno preskrbljene do konca življenja. V resnici pa v svetu luksuznih nepremičnin, vozil in počitnic takšen znesek hitro poide. (Pre)pogosto pred koncem življenja.


 

Kaj vpliva na naše ravnanje z denarjem, je to odvisno tudi od značaja, vzgoje, morda astrološkega znamenja ... Slišimo, da celo menedžerji hodijo po nasvete k vedeževalcem in astrologom.

Ključni so vzori in vzorci, ki smo jih dobili v otroštvu in mladih letih. Torej starši, šola, vrstniki. Tudi partner, ker je v normalni zvezi proračun skupen. Če je nekdo bolj doslednega značaja, bo verjetno tudi pri financah bolj dosleden, organiziran in uspešen. Seveda se najdejo takšni, ki v svojih odraslih letih pridejo do spoznanja, da morajo na tem področju nekaj spremeniti, in so se za to pripravljeni resno potruditi.



Dejstvo je, da astrološka znamenja dokaj dobro opredelijo določene značajske lastnosti ljudi, kar se kaže tudi v njihovih financah. Enako kot na drugih področjih velja, da ljudje potrebujemo vodenje, vizijo in (za)upanje. Nekateri to vodilo ali pa vsaj potrditev, da so izbrali pravilno, najdejo tudi pri astrologih in vedeževalkah.
 

Kaj bi vi svetovali srečnemu dobitniku? Kako naj se loti porabe?

V resnici sem že svetoval enemu loterijskemu milijonarju, vendar se nasvetov in dogovorov ni držal in smo sodelovanje kmalu prekinili. Več let sem svetoval in pomagal skrbeti za naložbe paru, ki je nepričakovano podedoval več kot milijon evrov v delnicah in nepremičninah. Bila sta osebnostno toliko zrela in odgovorna, da sta razumela, da je skrb za tolikšno premoženje naloga, ki ji sama nista kos.

Vendar pa so v praksi loterijski in podobni milijonarji, ki pridejo do premoženja nenadoma in nepričakovano, prava redkost. Večina situacij, v katerih so ljudje dobili milijon ali več premoženja, je vezanih na prodajo podjetij, njihovo zelo uspešno delovanje ali izplačilo dobičkov. A tudi tukaj velja, da je velika razlika med tem, kako se zgradi in vodi uspešno podjetje, in tem, kako se skrbi za obsežno premoženje v obliki denarja oziroma pozneje naložb.

Že počasna gradnja premoženja je zahtevna naloga za posameznika, če se je želi lotiti brez strokovne pomoči svetovalca. Verjetnost neoptimalnih potez je velika, učenje na lastnih napakah drago. Če pa ste postavljeni pred nalogo skrbeti za milijon ali več brez resnih finančno načrtovalnih in naložbenih izkušenj, je to misija nemogoče.
 

Kam je danes pametno vložiti tri milijone evrov, kolikor se je zdaj nabralo? Je mogoče to storiti na način, da se živi od rente?

Trenutne razmere na področju klasičnih naložb, torej na delniških in obvezniških trgih, niso najbolj ugodne za večja vlaganja novih sredstev. Za delniškim trgom je fenomenalnih že skoraj devet let in pol rasti brez enega samega padca za več kot 20 odstotkov, kar bi bil medvedji trend. Večina pomembnih svetovnih borznih indeksov se sprehaja po zgodovinskih maksimumih in tveganje resnejšega obrata navzdol je vse večje. Pred obveznicami je cikel rasti obrestnih mer, kar pomeni padanje vrednosti obstoječih, posebno dolgoročnih obveznic. Skratka, izzivi, na katere klasičen naložbeni portfelj težko najde prave odgovore.

Večje mednarodne fundacije, državni skladi, skladi univerz, kot sta Yale in Harvard, zato že dlje časa nalagajo glavnino sredstev zunaj delnic in obveznic, v različne druge naložbene razrede. Takšne naložbe so pod določenimi pogoji in z dovolj velikim obsegom naložbenih sredstev na voljo vsem, tudi Slovencem.

Seveda je mogoče živeti od rente, če imate dovolj velik obseg sredstev, da bo zadovoljil vaše sprotne finančne potrebe v obliki rente. Trenutno rentni portfelji naših strank prinašajo med 3,5 in petimi odstotki na leto pred obdavčitvijo ter upoštevajoč tveganja, ki so na daljši rok zmerna in sprejemljiva. To so tudi razmeroma pasivni portfelji, torej so produkti izbrani tako, da se pričakuje minimalen angažma vlagatelja.