Pretekli teden je Slovenija spremljala usodo 107 pasjih mladičkov, ki so jih policisti zaplenili tihotapcema pri Murski Soboti. Za večino kužkov – štirje niso preživeli prevoza brez hrane in vode – se je mučna pot končala srečno, saj so v torek v nekaj urah dobili svoje nove družine, a njihova zgodba hkrati dokazuje, da sta nelegalna vzreja in preprodaja psov še vedno močno razvejan in dobičkonosen posel. Kljub strogi zakonodaji tudi pri nas cveti nelegalna trgovina, med drugim zato, ker ponudba preverjenih rejcev zaostaja za povpraševanjem družin, ki si želijo mladega francoskega buldoga, nemškega špica ali čivavo. Na spletu tako mrgoli oglasov s ponudbo poceni čistokrvnih psov brez rodovnika, ki marsikdaj izvirajo iz sumljive pasje reje.
V Sloveniji sta preprodaja in tihotapljenje psov prepovedana, da bi jo še bolj omejili, pa novela zakona o zaščiti živali iz leta 2017 določa, da je treba pasje mladiče, ki se skotijo v Sloveniji, čipirati že v leglu. Takšni čipi tudi novemu skrbniku zagotavljajo, da je kupil zdravo žival iz znanega legla, vendar se žal še naprej nemoteno pojavljajo oglasi spletnih preprodajalcev, ki ponujajo poceni čistokrvne kužke brez rodovnika, denimo iz Madžarske. Mladička francoskega buldoga, ki je po vsem sodeč pri nas zelo zaželena pasma in za katerega je treba pri kakovostnih vzrediteljih odšteti tudi do 1500 evrov, ponujajo za tristo ali štiristo evrov.
Največje povpraševanje je po majhnih pasmah. FOTO: Jure Eržen
A takšen nepremišljen nakup se lahko hitro maščuje, saj se v na videz zdravem kužku zlahka skrivajo zametki bolezni, katerih zdravljenje lahko občutno preseže ceno zdravega mladiča iz preverjenega legla. Tudi zato strokovnjaki svetujejo, da je treba nakup kužka opraviti neposredno pri preverjenih rejcih in nikakor ne nasedati spletnim ponudnikom, ki ponujajo »poceni čistokrvnega kužka brez rodovnika, ki se je skotil pri sestrični na Madžarskem«.
Grozljive razmere na pasjih farmah
Pred nakupom psa je torej treba dobro premisliti, tudi zaradi tega, ker skrb za štirinožca zahteva kar nekaj znanja in denarja. Če kupca velika želja preslepi in se loti sumljivega nakupa, pa se mu lahko to pozneje maščuje z vrtoglavimi stroški zdravljenja živali.
»Danes biti dovolj previden je skoraj nemogoče, saj se vse, tudi kužke, lahko zavije v nekakšne celofane,« opozarja veterinar
Marjan Kerčmar, direktor murskosoboške ambulante Veterinaria. Ta je tudi solastnica zavetišča Mala hiša, ki je enajst dni skrbelo za 107 pasjih mladičkov, potem ko jih je skoraj gotove smrti rešila policija.
Mladički, ki jih je pri Murski Soboti zasegla policija. FOTO: PU Murska Sobota
»Tudi ti psički, ki smo jih včeraj predali posvojiteljem, so prišli iz nepreverjenih legel, od neznanih vzrediteljev sumljive kakovosti, najverjetneje s pasjih farm, kjer poteka vzreja v skrajno neprimernih razmerah,« razlaga sogovornik. Znano je, da so takšne farme pogoste v vzhodni Evropi, na Madžarskem, Poljskem, v Srbiji, na Slovaškem, kjer psi životarijo v grozljivih razmerah, v premajhnih, umazanih kletkah, prehitro odstavljeni. Dobivajo slabo hrano, žejni so, ležijo v lastnih iztrebkih, ker niso cepljeni proti virusnim boleznim, kot so kužni hepatitis, pasja kuga, respiratorna virusna obolenja, pogosto zbolevajo in poginejo. Pri tistih, ki preživijo, se lahko pozneje razvijejo odpoved ledvic in srca, izpah kolkov, prebavne težave, tumorji. Pogosti sta slepota in gluhost, pa tudi vedenjske težave, ki so posledica stresa, pomanjkanja gibanja in socializacije.
Zelo pomembno je namreč, da se pasji mladiči socializirajo že takoj po skotitvi, da se družijo z ljudmi in živalmi ter da v prvih tednih in mesecih življenja spoznavajo in se navajajo na okolje in zvoke v gospodinjstvu, opozarjajo tudi evropske veterinarske organizacije. Najpomembnejše obdobje za razvoj vedenjskih vzorcev je prvih 15 tednov starosti. Vzreditelj ima tako ključno vlogo pri razvoju socializacije psa, brez katere je večja možnost, da ta postane agresiven, prestrašen, da nenehno laja in renči, pretirano grize in ne zna pravilno izločati. Vse to se lahko pokaže pozneje, pri nič hudega slutečih novih skrbnikih. Zaradi takšnih motenj, ki največkrat izvirajo iz neprimerne reje pasjih mladičev, se nemalokrat zgodi, da družina težavnega psa odda ali celo evtanazira, ugotavljajo veterinarji.
Posvojitelji razgrabili mladičke
Vse večje povpraševanje po pasjih mladičkih je povzročilo razcvet globalne industrije, tudi nelegalne. V zadnjem primeru tihotapljenja v Murski Soboti so bili mladiči, kakor sta priznala preprodajalca, namenjeni v Italijo in Španijo, kjer bi bili na trgu vredni 60.000 evrov. A če bi se njihova pot nadaljevala brez hrane in vode, do novih lastnikov večina niti ne bi prispela. Kaznivo dejanje, za katero so policisti tihotapca oglobili z 800 evri kazni, je nedvomno mučenje živali, ki ima lahko zanje tudi usodne posledice. Že ob prijetju pri Murski Soboti so v vozilu odkrili truplo enega kužka, še trije pa so kljub vsej pomoči v zavetišču poginili že prvo noč, nam je povedal Kerčmar. Vse druge so, potem ko so jih oskrbeli – nekateri so bili tako šibki, da so potrebovali infuzijo –, cepili in jih opremili s potnimi listi, v enem samem dnevu razdelili med nove skrbnike.
Vzreja psov, dobičkonosen posel
Čeprav bi morala biti vzreja psov po vseh pravilih neprofitna, ljubiteljska dejavnost, in v mnogih primerih tudi je, se je v zadnjih letih razvila v nadvse dobičkonosen posel. Po nekaterih ocenah je bilo leta 2012 v Evropski uniji 60,8 milijona psov in ta številka ves čas še narašča, navajajo v združenjih evropskih veterinarjev. Iz ene v drugo članico EU vsak mesec prodajo 46.000 psov, ta številka pa občutno odstopa od 20.000 prodanih psov, kolikor jih na leto registrirajo v sistemu Traces (Trade Control and Expert System), ki se uporablja za spremljanje trgovanja z živimi živalmi na območju EU. Letna prodaja psov in mačk v EU je ocenjena na 1,3 milijarde evrov, hrana in oskrba domačih živali na 22 milijard evrov, 2,1 milijarde evrov pa nanesejo razni izdelki za izboljšanje zdravja hišnih ljubljenčkov. V tej industriji je neposredno zaposlenih več kot 300.000 ljudi.
Potem ko je policija po zasegu nelegalnega tovora objavila, da bodo psički na voljo za posvojitev, so v Mali hiši v Lukačevcih telefoni zvonili brez prestanka, vsi mladički, stari dobre tri mesece, pa so se v nekaj urah razkropili na nove domove. Med njimi so, razen nekaj huskijev, ki so večja pasma, prevladovali francoski buldogi, čivave, nemški špici, dva jazbečarja.
»Bilo je povsem noro,« opisuje Kerčmar izjemno zanimanje in doda, da sta se k posvojiteljem, ki niso prišli na vrsto za čistokrvnega kužka, odpeljala tudi dva mešančka, kar niti ne preseneča, saj jim jih tudi sicer uspe oddati kar 85 odstotkov. Zanje je treba odšteti le 22,13 evra, kolikor so znašali stroški dela zavetišča, medtem ko je bilo treba za čistokrvne pasje prijatelje plačati 230 evrov, kolikor nanesejo bivanje v zavetišču, vsa cepljenja (steklina in pasje »otroške« bolezni), čipiranje in papirologija ob prijavi v osrednji register psov.
»Po zunanjem videzu in našem veterinarskem znanju so ti kužki zdravi in imajo vse značilnosti pasme, za katere so dobili novi skrbniki tudi vse dokumente. Vse drugo, torej, ali imajo kakšne skrite zdravstvene težave, pa je bilo nemogoče ugotoviti. Prav tako se seveda nismo ukvarjali z genetiko, ki bi razkrila, kaj je v genih. To bo pokazal čas,« razlaga veterinar.
Povpraševanje večje od ponudbe
Danes ima sicer genetika pomembno vlogo pri vzreji pasemskih živali, saj se lahko vzreditelji z genetskimi testi izognejo neželenim lastnostim oziroma boleznim v leglih. Takšni testi, ki se v svetu in tudi pri nas, vse bolj uveljavljajo v zadnjih letih in s katerimi je mogoče načrtovati in predvidevati mogoče posledice parjenja (denimo hude težave z dihanjem pri buldogih), so zdaj tudi cenovno dostopni, z zakonom pa še niso predpisani. Nekateri odgovorni rejci pri nas jih kljub temu že uporabljajo, medtem ko pogoltni vzreditelji v nelegalnih pasjih tovarnah, kjer ni poskrbljeno niti za minimalne higienske standarde in kjer samice parijo na skrajno neprimerne načine, zanje ne tratijo denarja.
Pred nakupom psička je treba preveriti tudi rejce FOTO: Blaž Samec
Ko smo želeli ugotoviti, ali se takšna nezakonita reja psov pojavlja tudi pri nas, so nam na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo živil (UVHVVR) v skopem zapisu pojasnili le, da je »prodaja mladičev psov dovoljena, če gre za pse iz lastne reje«, in da njihovi inšpektorji občasno nadzirajo tudi prodajo psov na spletnih portalih. »Inšpektorji UVHVVR na leto obravnavajo od štiri do šest primerov, ko se z osebnimi avtomobili ali kombiji prevaža večje število pasjih mladičkov. Gre za tranzitne prevoze iz vzhodnih držav na zahod. Poleg psov je bila zasežena tudi pošiljka golobov,« so še pojasnili na veterinarski upravi.
Težko je sklepati, koliko tovorov se izmuzne nadzoru in kolikšen delež takšnega nelegalnega tovora pristane pri kupcih v Sloveniji, a izjemno povpraševanje po kužkih, zlasti majhnih pasem, zaradi katerih bi v Mali hiši pred dnevi skoraj pregoreli telefoni in računalniki, kaže, da pri nas ponudba še zdaleč ne dosega povpraševanja, razmišlja Marjan Kerčmar: »Po številu klicev in povpraševanju sklepam, da je pri nas ravno takšno povpraševanje po kužkih kot na italijanskem ali španskem trgu, kamor so bili namenjeni. Če bi jih imeli, bi jih lahko oddali še petkrat toliko.« In dokler je povpraševanje, tudi nelegalna vzreja, tihotapljenje in prodaja ne bodo zamrli.
Komentarji