Neomejen dostop | že od 9,99€
Letos ne bo okrogla številka, pol stoletja znanega okusa, ki so ga spočeli v Portorožu, je minilo že maja pred dvema letoma, vendar se z znamko Barcaffé kljub temu dogaja nekaj novega: lansko odprtje prve akademije za bariste v Zagrebu je pospremila njim namenjena knjiga Barcaffé Barista Book, zdaj jo dobivajo tudi slovenski mojstri za pripravo kave.
Najbolj priljubljena slovenska kavna blagovna znamka Barcaffé, kava z največjo prepoznavnostjo in večinskim tržnim deležem, ima jasno slovensko-hrvaško noto: spada v repertoar Droge Kolinske, ki deluje v okviru hrvaške multinacionalke Atlantic Grupa, a njeni začetki segajo v nekdanjo portoroško Drogo, kjer se je sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja v kemijskem laboratoriju za analize surovin zaposlila Zadrčanka Marija Tul.
Ni ostalo pri tem, za več kot tri desetletja in pol je prevzela položaj odgovorne za kakovost kave pri podjetju Droga, predvsem pa je po več poskusih ustvarila recepturo za mešanico, ki je postala pojem. V pogovoru za Delo je ob petdeseti obletnici prodaje priljubljene mešanice navrgla nekaj manj znanih drobcev zgodbe, od tega, da je v mešanici največ brazilske kave, pošiljke za Drogo pa so bile označene s štampiljko, ki je prikazovala levčka, ker ima naslovnikovo ime v portugalščini pač negativen prizvok. Prevladujoča barva embalaže je zgodba zase: tiskali so jo pri italijanskem tiskarju, mišljen je bil temno rdeč odtenek, višnjev v kombinaciji z rumeno, a rezultat, ki mu zdaj pravijo kardinalsko rdeča, je bil malce drugačen oziroma ponesrečen, a so ga z uspehom obdržali.
Zagrebška akademija za bariste je namenjena izobraževanju mojstrov za kavnimi aparati in poslovnim partnerjem, hkrati pa je kavarna, kjer je mogoče pokusiti zdajšnjo Barcafféjevo ponudbo, med njimi so kave iz Etiopije, Kolumbije in Ruande, in pa mešanico za espresso Single Origin India, ki je lani na ocenjevanju mednarodnega inštituta ocenjevalcev kave Iiac v Italiji v kategoriji mešanic kav za espresso prejela zlato medaljo, kar je bila že trinajsta zlata medalja, ki jo je od leta 2001 na tem prestižnem ocenjevanju prejela katera od kav Barcaffé. Praženje te mešanice si je zamislil znani zagrebški mojster kave Nik Oroši, skupaj z ekipo Barcaffé espresso pa je naredil tudi knjigo Barcaffé Barista Book, ki ponuja kavopivcem lep vpogled v skrivnosti napitka.
Zgodbo seveda začnejo na mističnem začetku: »Zgodba o kavi pripoveduje, kako je pastir iz Jemna po imenu Kaldi opazil, da so se koze iz njegove črede vznemirile in začele trpeti za nespečnostjo, potem ko so pozobale divje rdečerjave češnje. Kaldi je o tem obvestil predstojnika tamkajšnjega samostana. Prepričan, da so 'čarobne jagode' hudičev sadež, jih je opat takoj dal zažgati. Iz plamenov se je širil močan in prijeten vonj. Opat je iz radovednosti pobral rjava zrna, jih namočil v vodo in tako dobil vroč napitek, ki je njemu in njegovim samostanskim bratom pomagal obvladovati spanec med nočnimi molitvami.«
Za popoln espresso harmoničnega okusa, z bogastvom vonjav, pravo gostoto, lešnikasto barvo in tri do štiri milimetre debelo »kremo«, plastjo kavne pene na vrhu, pri Barcafféju pravijo, da je potrebna temperatura vode med 88 in 93 stopinjami Celzija, ekstrakcija 7,5 grama mlete kave pa traja od 25 do 30 sekund, kar se malce razlikuje od navodil, ki sta jih združeno oblikovala dva italijanska kavna konzorcija ob prijavi tradicionalnega postopka priprave Unescu za uvrstitev espressa na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Tam so zapovedali, da mora barista uporabiti med 13 in 26 gramov na skodelico, priprava mora trajati od 20 do 27 sekund, ne sekundo manj ne sekundo več, zapovedana temperatura vode pa je med 90 in 96 stopinjami Celzija.
Aparat za espresso je izumil Luigi Bezzera leta 1903. Po anekdoti je nezadovoljen, ker njegovi zaposleni preveč časa preživijo na odmoru za kavo, izumil postopek za hitro pripravo kave in izdelal aparat, s katerim je skrajšal čas ekstrakcije z nekaj minut na 25 sekund.
No, to so že velike podrobnosti, ob katerih je mogoče pomisliti, da pri Barcafféju verjetno dobro poznajo svoje surovine in vedo, kako se jih lotiti za najboljši rezultat. Pot kave od plantaže do popolnega espressa v knjigi opišejo več kot natančno. Bralec lahko izve, da se kava pravzaprav uvršča med sadje, razloženo je vse o različnih načinih obiranja in različnih metodah predelave plodov oziroma priprave semen za praženje, ki je ena najpomembnejših točk na potovanju zrnc od rastline do kavoljubca.
Posebne pozornosti je deležno samo okušanje, o katerem zapišejo, da je malo ljudi »dejansko pozornih na okus kave, ko jo pijejo. Proces okušanja kave pa ne poteka samo v ustih, temveč tudi v nosu. Prvi del tega procesa se dogaja na jeziku, kjer ugotavljamo osnovne okuse, kot so sladkost, grenkoba, slanost, sadna kislost, ki jo štejemo za pozitivno lastnost kave. Opisi na posameznih kavah nas opozorijo na dodatne arome, ki jih lahko zaznamo, če smo dovolj pozorni – po čokoladi, jagodičevju, karameli in še mnogo drugih. Te arome dejansko zaznavamo z vonjem in okusom, retronazalno.«
Med podatki, s katerimi postreže Barcaffé Barista Book, so pomembne zgodovinske letnice: okrog leta 900 arabski srednjeveški zapisi govorijo o uporabi kave v zdravilne namene, okrog leta 1200 so kavo, ki so jo dobili iz Abesinije, današnje Etiopije, začeli gojiti v Jemnu, poltretje stoletje pozneje prispe do Meke in se od tam razširi po vsem islamskem svetu.
Leta 1554 so v Istanbulu odprli prve kavarne, imenovane qahweh khaneh, leta 1645 je na Markovem trgu v Benetkah začela delovati prva prodajalna kave, pet let pozneje je trgovec Jacob odprl prvo kavarno v Angliji, imenovano Coffee House, leta 1683 je na Dunaju poljski plemič Kolschitzky precedil turško kavo, jo sladkal z medom in dodal smetano ter jo tako spremenil v danes znano dunajsko kavo. Ljubitelji espressa verjetno vedo, da po zaslugi podjetja Bialetti poznamo kafetiero moka express, ki je v prodaji v skoraj nespremenjeni obliki še danes, Barcaffé pa doda podatek, da so kavo Barcaffé začeli prodajati leta 1970 in od leta 1996 ponujajo tudi mešanico za espresso.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji