Neomejen dostop | že od 9,99€
Glasbeni zgodovinarji in tudi oboževalci so našli na stotine bolj ali manj verjetnih razlag, kaj je podžigalo ustvarjalnost velikanov popularne glasbe, ki se je pogosto najbolj iskrila v tandemu. V obsežnem opusu McCartneyja in Lennona marsikdo zaznava sledi njune gorečne tekmovalnosti, drugi si Richardsa in Jaggerja tolmačijo malone kot zakonski par. V tem kontekstu sta Martin Gore in Dave Gahan, po lanski smrti Andrewa Fletcherja edina člana zasedbe Depeche Mode, izjemno zanimiv dvojec. Pod večino pesmi se je podpisal Gore, pri čemer je navdih praviloma črpal iz izkušenj. A poznavajoč Gahanovo življenjsko pot se zdi, kot da je bil prav on največji Gorov navdih. S svojim imidžem in dolgoletnim samodestruktivnim nagnjenjem je bil kot ustvarjen za prepevanje temačnih besedil o občutkih krivde in hrepenenju po odrešitvi, nemalokrat močno prepredenimi z religioznimi prispodobami. »Gorova besedila so bila zame kot ubeseditev notranjih bitk, ki sem jih bil v sebi,« je pevec, ki bo v torek praznoval 61. rojstni dan, pred desetimi leti povedal za Guardian.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji