Plesna pot koreografa, plesnega učitelja in sodnika ter lastnika in vodje plesne šole Wolfy se je skoraj zaključila po nesreči z avtom v rosni mladosti.
Galerija
Do koreografij se včasih dokoplje kar z motiko. FOTO: Voranc Vogel
V članku lahko še preberete:
Damjan Gorjup se je začel s plesno umetnostjo, ki je hkrati šport, ukvarjati že pri devetih letih. Tudi zdaj, ko ga le še dve leti ločita od abrahama in nas, navadne smrtnike, vse bolj dušijo ukrepi zaradi koronavirusa se ne ustavlja. Njegova kariera plesalca se je žal končala kmalu za prvimi uspehi v dvajsetih letih s prometno nesrečo. Po tej mu je zdravnik dejal, da ne izključujejo možnosti, da bo na vozičku, če ne, pa vsekakor ne bo nikoli več plesal. K sreči se je motil. Gorjup, ki je obiskoval srednjo lesarsko šolo, doštudiral poslovni menedžment ter zaradi zanimanja za anatomijo pred nekaj leti uspešno opravil izpit za poklicnega maserja, ima tudi zanimive konjičke. Poleg potapljanja se navdušeno ukvarja z lesom; doma si je postavil brunarico, sezidal in uredil ribnik, za vrt pa iz recikliranega lesa naredil visoke grede.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji