Težave imam z ramo, ki je v nekaj dneh iz popolne funkcije postala skoraj negibljiva. Bolečina se je stopnjevala do nevzdržnosti. Šlo naj bi za utesnitveni sindrom rame. Ker je kakovost mojega dela odvisna od mojih rok, sem trenutno poslovno neproduktiven in bi mi zato vaš nasvet prišel zelo prav. Hvala za pomoč. Aleš
Utesnitveni sindrom rame je precej pogosta diagnoza pri mojih pacientih. Vzrokov zanj je več. Potrebna je natančna fizioterapevtska preiskava, da določimo, kaj ga povzroča. Najpogosteje gre za preobremenjevanje ramenskega obroča. Do tega privedejo fizično prenaporno delo, neprimerni pripomočki, slaba ergonomija dela, slaba kondicija delavca.
Težko si predstavljam, da bi športnik, ki tehta 60 do 70 kilogramov, lahko prenašal enaka bremena kot 90- ali 100-kilogramski športnik. Zato je tudi toliko različnih športnih disciplin, pri katerih pridejo do veljave različne telesne značilnosti. Tako bi bilo treba tudi delavcu zagotoviti delo, ki je primerno njegovim fizičnim zmožnostim. Vsak od nas pa lahko in bi tudi moral skrbeti za dobro kondicijo telesa. Tako bi se obvarovali pred nepotrebnimi poškodbami in tudi debelostjo, povišanim krvnim tlakom, stresom …
Delovni pripomočki bi nas morali razbremeniti, če so le pravilno načrtovani. Ni vsako orodje primerno za vsakogar, tudi tipkovnica ne. Glede na informacije, ki jih dobim od pacientov, se mi zdi, da je vedno več nepotrebnega pisanja, tipkanja, izpolnjevanja takih in drugačnih obrazcev, kar prav nič ne pripomore h kakovosti izvedenega dela. Kvečjemu krade čas za izvajanje bistvenega. Tipkanje omenjam zato, ker se ravno pisarniški delavci zelo pogosto srečujejo s težavami v ramenskem obroču in z njim povezano vratno hrbtenico.
S slabo ergonomijo dela samo še bolj obremenjujemo telo. Če ima nekdo ramena pomaknjena naprej, kar vidimo na vsakem koraku, bo enako breme obvladoval z bistveno večjim naporom kot pri pravilni drži. Večino del opravljamo pred seboj in to nam ramena pogosto vleče naprej, zato bi morali s primernimi vajami to nevtralizirati. Veslanje, izvedeno na pravilen način, je že ena od takšnih vaj. Težave z rameni so pogoste tudi pri tistih, ki imajo zgornje ude pri delu dvignjene nad glavo. Premislite, ali je to res potrebno.
Po elektronski pošti
Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@delo.si. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje.
Svetujejo Tjaša Kočevar (parents life coach, CIMI) in Mojca Stonič (specialistka za osebni in čustveni razvoj, psihoterapevtka), Šola za vzgojo staršev; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; psihologinja Tjaša M. Kos; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.
Na primerno gibljivost ramenskega obroča precej vplivata gibljivost in stabilnost lopatice. Če so nekatere mišice, ki se priraščajo na lopatico, preveč napete, to vpliva na zmanjšano gibljivost lopatice in s tem gibljivost ramenskega obroča. Pri odbojkarju, ki udari veliko žog, bo to najverjetneje privedlo do povečane gibljivosti sklepa med lopatico in nadlahtnico, gotovo pa bo to kompenziral tudi z ledveno, prsno in vratno hrbtenico. Ko je ena mišica preveč napeta, je skoraj gotovo z njo v navezi mišica, ki je prešibka. Okrepiti bo treba ravno to šibko mišico, da bo s svojo izboljšano funkcijo lahko postavila določen del telesa na pravo mesto. Za dobro funkcijo ramenskega obroča je pomembna tudi primerna gibljivost vratne hrbtenice in ključnice.
Vsekakor bi vam svetoval, da se skupaj z vso dokumentacijo obrnete na primerno usposobljenega fizioterapevta, ki bo s preiskavo ugotovil vzrok vaših težav in se na podlagi tega odločil za najučinkovitejše terapevtske tehnike. Sam se te problematike lotevam z ročnimi tehnikami, usmerjenimi vajami in svetovanjem glede ergonomije in tehnik sproščanja. Za dodatne informacije in po potrebi terapije me lahko kontaktirate na e-naslov anze.sirc@gmail.com.
Za športnike je samoumevno, da imajo fizioterapevta, ki skrbi, da takšnih poškodb ne bi bilo. Sam menim, da so avtomehanik, šivilja, kirurg, kmet, pravnik, zidar, kuharica … v svojem osem-, deseturnem ali še daljšem delavniku ravno tako izpostavljeni velikim psihofizičnim obremenitvam. S preventivo se lahko izognemo marsikateri veliki težavi.
Komentarji