Ob možu mi gre na bruhanje

Poročila sem se leto po diplomi. Mož je prek znancev našel stanovanje zunaj Ljubljane, tako da sva bila presrečna, ko se je v zeleno oazo miru in tišine rodil najin prvi otrok. Čez eno leto pa še drugi. Mož je izkoristil nekaj očetovskega dopusta, a ne toliko zaradi nege in varstva (to nalogo je opravljala moja mama) kot zaradi doktorata, ki ga je spisal v res rekordnem času. Začel je iskati tudi novo službo. Ponudbe so bile pospremljene s precej solidnim zaslužkom. Zakaj pa ne, sem mu rekla.

Žal je nova služba z novimi projekti zahtevala visok davek: komaj kaj smo ga videli doma, pa še takrat, ko se je ves utrujen znašel na pragu, je s seboj privlekel goro gradiva, s katerim se je zaprl v kabinet. Potem je začel obiskovati različne simpozije doma in v tujini. Vmes smo se selili v hišo, moja mama pa je po sili razmer postala stalna članica naše družine. Še dobro, da oči ni imel nič proti.

Nekoč je zbolel najmlajši. Ker nisem takoj našla njegove zdravstvene izkaznice, sem pobrskala tudi po stranskem predalu v moževem avtu. Pri tem sem naletela na možev telefon, za katerega nisem vedela, da obstaja. Skoraj bi me kap ob vseh erotičnih filmčkih, ki sem jih našla. Na njih je bil mož in tudi nekateri od sodelavcev, ki sem jih poznala. V ostrem pogovoru, ki sva ga potem imela, mi je zatrjeval, da me ni nikoli varal, da so takšne žurke, na katere pripeljejo tudi ženske, običajne in mu nič ne pomenijo. Ob misli, da sva pogosto imela spolne odnose, ko se je vrnil iz službe, se mi obrača želodec. Preselila sem se v drugo sobo, ne morem ga niti videti. Lea



Draga Lea, verjamem vam, da vas je odkritje zelo prizadelo. Koga ne bi? Življenje, za katero ste bili trdno prepričani, da je idealno, se je z enim samim klikom na telefonu sesulo v prah. Pogled na gola telesa, ki so počela marsikaj, česar ne bi smela, je v vas prebudil stud, ki se ga ne morete znebiti. Tisočkrat ste se že vprašali, zakaj vam je mož to naredil, zakaj se je spustil tako nizko, da so ga takšni izprijeni, malodane živalski intimni odnosi sploh pritegnili. Je bil že od nekdaj takšen? Je svoje želje po drugačni spolnosti pred vami skrival? Zakaj vam ni nikoli predlagal, da bi tudi doma poskusila kaj podobnega, kar bi morda popestrilo vajino spolno življenje, namesto da je izzive iskal drugje?

Imate občutek, da vas je ponižal, prizadel. Ne morete mu odpustiti laži, širokega nasmeha, s katerim vam je pogosto razlagal, kako se je imel s sodelavci lepo, ko so šli na pivo. Gabijo se vam tudi oni, saj imajo vsi, razen dveh, doma družino in ste zmeraj mislili, da jim ni hudega. Da se dobro razumejo s partnericami. Tako kot ste bili prepričani, da je vaš zakon idealen.

Mož ne razume vašega kujanja, pravi, da ste starokopitni, da nočete doumeti, da imajo poslovneži, ki živijo prek svojih zmogljivosti, pravico do sprostitve. Ker če je ne bi izkoristili, bi pregoreli. Ne verjamete mu, da to vsi počnejo, ker se vam zdi nemogoče, da bi bili vsi ljudje izprijeni, kot je on. Zanimivo pa je, da mož celo trdi, da je takšen rekreativni seks popolnoma ista stvar, kot če bi si zvečer, ko pride domov, nataknil športne copate in šel teč. Hm.
Po drugi strani niste neumni. Vedeli ste – malo z družabnih omrežij, malo iz različnih pogovorov –, da se takšne reči dogajajo. A bili ste prepričani, da ne pri nas, temveč tam daleč stran.



Dali bi vse, kar imate, da bi se lahko vrnili v preteklost in v ključnih trenutkih ravnali drugače. Prepričani ste, da tiči vir zla v moževi odločitvi, da zamenja službo. Če tega ne bi storil, ne bi padel pod »izprijeni vpliv« sodelavcev, ki so ga zapeljali v greh.
Mislim, da se motite. Nič drugače ne bi bilo. Vaš partner bi si, če ga to, kar ste odkrili, veseli, v vsakem primeru privoščil sladkosti, a kje drugje, malo pozneje in na drugačen način. Zmeraj se najde priložnost, najpogosteje pa jo celo sami poiščejo!

Po težki, boleči in tudi neprijet­ni izkušnji ste veliko razmišljali o sebi, njem, družini, vrednotah, ki jih imate. Malo pozno, a vseeno, ste ugotovili, da sta si značajsko zelo različna. Olajševalna okoliščina je, da se doslej v vajinem skupnem življenju ni zgodilo nič takšnega, da bi drugačnosti privrele na dan, zato tudi niste mogli vedeti zanje. Dokler tečeta med in mleko, sočloveka zlepa ne spoznamo v podrobnostih, vsaj ne tako, kot bi si želeli!

Položaj, v katerem ste se znašli, ne vodi nikamor, se strinjate? Odločiti se boste morali, kako naprej – in to čim prej! Čas, ki ga zapolnjujejo vaš molk, kujanje, tesnobe, bes …, teče in nič ne reče v vašo korist ali škodo. Kaj storiti?
Mu boste odpustili in upali, da se s takšno »rekreacijo« ne bo več ukvarjal? Se bosta razšla, ker se ga več ne boste mogli dotakniti, ga objeti, imeti radi in mu odpustiti? Vsekakor boste morali poiskati strokovno pomoč. Če ne zaradi vaju obeh, zaradi sebe! Teoretično se lahko zgodi, da boste s terapevtovo pomočjo pozabili in odpustili in se z možem spet zbližali. Naj vam ne gredo lasje pokonci, vzemite si čas za razmislek!

Potem je na voljo še tretja mož­nost: glede na moževo ravnanje in besedovanje se bojim, da se bo molk, ki ogroža vašo družino, prej ali slej iztekel v ločitveni postopek.



Če sklepam samo po tem, kar so mi povedali tisti, ki so imeli podobne težave, je težko svetovati, kaj je prav in kaj narobe. A ker so mi blizu »prastare« moralne vrednote, zgroženost – tako kot vi – težko skrijem. Tudi zame je spolnost nekaj, kar je povezano s čustvi, ljubeznijo, predanostjo enemu samemu človeku. Mož je veliko bolj širokogruden, brez predsodkov, saj spolnost celo enači z rekreacijo, prepričan, da mu preprosto pripada. Tudi zato v času, ko se je predajal nežnostim v zakonski postelji, ni čutil nobenega obžalovanja, kaj šele sramu. Ker menda zna ločiti med »športnim izživljanjem« in domačo spalnico? No, če vam iskreno povem, mu tega ne bi čisto verjela. Vsaka izkušnja, pa naj bo še tako nevtralna in neopazna, pusti sledi in nas, četudi se tega ne zavedamo, vsaj malo tudi spremeni.

Predstavljate si, da je vaše trenutno življenje podobno hudo razmetanemu stanovanju. Ga boste z begom, tarnanjem, jokom ali jezo pospravili? Ne boste! Treba bo zavihati rokave, pretehtati vse mož­nosti, ki jih imate na voljo, in se čim prej lotiti »pospravljanja«!