Neomejen dostop | že od 9,99€
Če se je Cristiano Ronaldo nekoč pohvalil, da bi lahko zaradi njegovih strelskih podvigov najelitnejše evropsko nogometno tekmovanje preimenovali kar v »liga prvakov CR7«, je vsaj trenutna sezona v znamenju Sebastiena Hallerja. Prvi nogometaš, ki je zadel na vseh sedmih tekmah lige prvakov v enem tekmovalnem letu, kot po tekočem traku podira rekorde in prestavlja meje mogočega.
Sebastien Haller tako rad zadeva, da je začel premagovati še lastnega vratarja, so se pošalili mnogi, ki so sredi tedna pospremili prvo tekmo izločilnih bojev v Lizboni. Ajax, ki je s Hallerjevimi goli nanizal šest zmag v skupinskem delu, je proti Benfici hitro povedel po zaslugi kapetana Dušana Tadića, a so orli nato izenačili, ko je lastno mrežo zatresel Haller. Toda preteči je moralo le nekaj minut, da je na drugi strani igrišča dosegel že svoj 11. gol v svoji prvi sezoni lige prvakov v karieri.
Njegov meteorski vzpon je neposrečena epizoda v vrstah West Hama očitno le preložila, Ajaxu se je za rekordni vložek – amsterdamski velikan še za nikogar ni plačal tako visoke odškodnine – že oddolžil z lepimi obrestmi. Prebuditi ga je pomagal Erik ten Hag, s katerim je uspešno sodeloval že pri Utrechtu, Hallerjev zdaj že nekdanji trener iz Londona David Moyes pa se z navijači West Hama sprašuje, kaj je šlo narobe, da ta postavni in 1,9 metra visoki napadalec ni izbruhnil že na Otoku.
Nobene skrivnosti ni, vse se vrti okoli dela.
»Ne želim kriviti Davida, včasih ti slog igre preprosto ne ustreza in jaz nisem bil napadalec, ki ga je potreboval,« je bil Haller spravljiv v zadnjih izjavah za časnik Guardian. Spominjal se je, kako je z visoko nosečo ženo prispel v britansko metropolo, moral dolgo živeti v hotelu in se nato spopadati z zdravstvenimi težavami novorojenčka, s katerim je prebedel marsikatero noč. »Nisem takšen, da bi kar zaprl vrata in se pretvarjal, da ni nič. Treba je pomagati pri vzgoji otrok, ni vse na materi. Skrbelo me je za otroka, za mojo ženo, ki je bila kot zombi. Pa nato še korona ... Uf, res se je bilo treba spopasti z marsičim,« je dodal 27-letni ponosni očka treh otrok.
Navdih za zdravo družinsko življenje gotovo črpa iz lastnih izkušenj. Na svoji športni poti, pravi, ni nikoli čutil pritiska staršev, kar je – sploh v okoljih, kjer uspeh otrok mnogokrat predstavlja zadnjo rešilno bilko v boju za boljše ali vsaj lagodnejše življenje – prej izjema kot pravilo. Zelo ponosen je na svojega očeta, ki je (bil) nogometni analfabet, a je bil vedno pripravljen prevažati ne le lastnega sina, temveč tudi tiste vrstnike, katerih starši niso imeli lastnega prevoza. Ko se je Sebastien pridružil Auxerru, se ni bilo treba voziti predaleč, le kakšno uro in pol, toda pri nekdanjih delodajalcih Valterja Birse kljub preboju v člansko moštvo nato ni prav odmevno opozoril nase. To so bili težki časi za klub s slovito akademijo, ki se je moral sprijazniti s selitvijo v nižji rang tekmovanja.
»Nogometna ekipa je kot sestavljanka: posamezni deli morajo tvoriti celoto. Pri West Hamu ni delovalo nič, ne glede na to, kaj sem poskusil, pri Ajaxu pa me trener pozna in jaz dobro vem, česa si želi,« se glasi Hallerjeva življenjska modrost, ki se je za resnično izkazala že leta 2015, ko ga je poklical ten Hag. Trener, ki je takrat opravljal tudi funkcijo športnega direktorja Utrechta, je zanj plačal 750.000 evrov odškodnine, Haller pa je nato na 98 tekmah dosegel kar 51 golov. Od januarja lani uspešno sodelujeta še pri Ajaxu, a vmes je pariškemu princu na nogometni poti močno pomagal še en trener, Hrvat Niko Kovač, ki ga je vodil v dveh sezonah pri Eintrachtu iz Frankfurta.
Vedno želim dosegati gole. A najprej se imam za igralca ekipe.
»Niti buldožer ga ne bi mogel zrušiti!« je morda najslavnejša Kovačeva izjava o varovancu, ki je pod njegovo taktirko v eni sezoni bundeslige dosegel 13 golov in podelil še sedem asistenc. Napadalni trio Haller-Luka Jović-Ante Rebić je sejal strah v kosti tekmecem v Nemčiji tudi po slovesu Kovača, ki je po osvojenem nemškem pokalu, prvi lovoriki v Hallerjevi karieri, prevzel Bayern. Srbu Joviću in Hrvatu Rebiću sta uspela odmevnejša prestopa, prvi je pristal v vrstah madridskega Reala, drugi pri AC Milanu, a je Francoz v dobrem letu pri Ajaxu že močno presegel oba nekdanja soigralca. »Vedno želim dosegati gole. A najprej se imam za igralca ekipe,« je namignil na to, da ga je do statusa zvezde malce daljša pot vodila (tudi) zaradi pomanjkanja strelske krvoločnosti.
Da mu južni ritmi še kako ustrezajo, dokazuje tudi pri Ajaxu, kjer s kapetanom kluba in srbske reprezentance Dušanom Tadićem ter Brazilcem Antonyjem tvori nov zastrašujoči trio, ki je do tega konca tedna na 34 tekmah dosegel že okroglih 50 golov od skupno 106 klubskih v sezoni 2021/22. Nič čudnega, da poznavalci Hallerja po slogu igranja primerjajo z Davidom Trezeguetom, legendarnim francoskim reprezentantom argentinske krvi. Dobro uporablja obe nogi, kar mu omogoča raznovrstno gibanje in (hitrejše) zaključevanje akcij. Zna loviti visoke podaje, a ključna je njegova inteligenca gibanja, ki jo je s pogostim menjavanjem položajev pod taktirko »železnega« Kovača spravil še na višjo raven.
evrov je za Hallerja leta 2015 plačal Utrecht
golov na ravno toliko tekmah je dosegel v tej sezoni v vseh tekmovanjih
gol je prispeval na afriškem prvenstvu, Slonokoščena obala je izpadla v osmini finala
»Nobene skrivnosti ni, vse se vrti okoli dela, vsi trdo delamo in se med seboj pogovarjamo. Trener nam priskrbi vse potrebne informacije, mi moramo na igrišču le slediti pravilom,« je lani po zgodovinskem zaključku skupinskega dela lige prvakov, v katerem je na šestih tekmah dosegel okroglih deset golov, dejal Haller. Zdaj je prepričan, da je Ajax, ki je leta 2019 zaradi Tottenhama šele v zadnjih sekundah ostal brez uvrstitve v veliki finale, spet sposoben velikih stvari. »Dosegel sem gol preveč,« se je v Lizboni, kjer je enkrat za spremembo dosegel tudi avtogol, na svoj račun pošalil Haller: »A težko je zgrešiti žogo, ko imaš številko čevlja 47!«
Rodil se je 22. junija 1994 na obrobju Pariza v Ris-Orangisu. Po mami segajo njegove korenine do Slonokoščene obale, za katero tudi nastopa, potem ko je v mladinskih selekcijah branil barve Francije. Sprva se je kalil na betonskih ulicah, kot pred njim slovita someščana Thierry Henry in Paul Pogba, izbrusila pa ga je nogometna akademija Auxerra. Od tam ga je pot zanesla k nizozemskemu Utrechtu in nemškemu Eintrachtu iz Frankfurta, londonski West Ham pa je z njegovim nakupom za 50 milijonov evrov leta 2019 podrl klubski rekord. Tudi lanska selitev k Ajaxu je bila zgodovinska za amsterdamski ponos, ki je zanj odštel 22,5 milijona evrov.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji