5000 slonov

Oja, osemdeseta so bila nora, ljudje so bili fluorescentni in polni bleščic ali pa rjavi kot steklenica piva z rumenimi prsti od filtra 57. Sodim v generacijo, ki je odraščala v zlatih časih revije Burda in večina med nami ne ve zares, ali se nam toži po lambadi ali preprosto po otroštvu. Prigovarjamo si, da so bili to enostavni časi, z zdravo naravo, če odmislimo kisli dež, ozonsko luknjo in Černobil, svobodno smo tekli naokrog in starši so nas klicali na kosilo. Nismo imeli veliko, kar pa smo imeli, smo znali ceniti. Vse se je porabilo ali prišparalo za jutri, predmeti so se gradili za večnost. Da, to so bili preprosti časi, ko so moški še bili moški in ženske ženske. Nobene zmede.


Moja predstava o zakonskem življenju je bila približek karikatur iz Pavlihove pratike, saj veste, pijani mož, ki neprestano gleda za mladimi jedrimi dekleti, in jezna debelušna žena z navijalkami v laseh, ki za hrbtom skriva valjar za testo, ker bo poredneža po buči. Možje so bili malce poredni, žene pa so vedno pokvarile zabavo. A mit pravi, da so takrat še znali moški udariti po mizi in pljuvati po pločniku, njihovi organi se niso ukrivljali v negotovost, za žensko so poskrbeli, tako kot je treba. Ne pa zdaj, ko so moški navadni mehkužci, ker so, prav v teh osemdesetih, odraščali pod vplivom dominantnih mater in odstotnih očetov. Tako pravijo. Pohabljeni so. Ženske so medtem že pogruntale, kako iz telesnih celic izdelati spermo in se bodo lahko v kratkem razmnoževale partenogenetsko, moški pa bodo končno šli na smetišče zgodovine s svojim čedalje krajšim Y-kromosomom in kosmatimi prsmi.



​Internet je zarezal v tkivo družbe veliko globlje, kot smo pričakovali. Vsebina naših življenj se je začela usmerjati navzven, ali bolje, naša intima je postala tržno blago. Kakšna sreča, če nam v uhlju zraste mutirana predolga dlaka, »draga, jo lahko, prosim, fotkaš«. Ali pa užitki ob predvajanju stiskanja mozolja. To moraš videti. Preplavilo nas je morje mnenj, če se nekaj zgodi, smo ne glede na temo dolžni razviti mnenje in se povezati s somišljeniki. Gre za novi kolektivizem, gibanje nekvalificiranih. Če smo v času tiska poglede in vsebine iskali pri strokovnjakih, smo v času televizije zdrsnili na filmske igralce in glasbene zvezdnike. No, zdaj smo pri slehernikih. Njihova misel in pogledi niso vredni več od klika, a so močni v številkah. Za Donalda Trumpa je po nekaterih ocenah volilo 71 milijonov ljudi. Povprečen človeški iztrebek je težak 0,4 kilograma, kar pomeni, da Trumpovi volivci skupno ob enem obisku stranišča proizvedejo 30.000 ton pogače, kar je približno 5000 slonov. Zajeten kupček, ki brez težav podpira miselno vertikalo s sireno, da je treba urgentno ukrepati. Evolucija je dolgotrajen proces, prilagoditve v tako spreminjajočem svetu so skrajno težke, posledice resne. Obenem se je treba zavedati, da se živi svet nerad predaja številom, le deloma ga lahko zajamemo v pojasnjeno vesolje. Na področju človekove narave je videti, da najbolj proučujemo in kalkuliramo možnosti manipulacije po receptu, ki sega daleč v zgodovino, verjetno v prazgodovino.

Taktike razdvajanja so bile poznane že rimskim vojakom, opisuje jih Suinzi, odsevajo se v razklanih narodih, prepolovljenih deželah. »To ni moja lepa hiša, to ni moja lepa žena, kako sem prišel sem?« se je spraševal David Byrne, ko sta s televizijskih zaslonov Reagan in Thatcherjeva poskrbela za razgradnjo javnega in tlakovala cesto, ki je bila dotlej kos vsem zavoram.
A kot otrok neonskih žarnic ostajam optimističen. Prepričan, da se nam ženske ne bodo odrekle, da se bodo medčloveški odnosi otresli diktata družbenih medijev, da bodo poli spet zamrznili, da se bodo medčloveški odnosi spet otoplili, da se bomo Slovenci rešili zajedavcev, da bodo sloni spet lahko sloni. Edino zdravila za plešavost ne bodo pravočasno izumili. Takšna je božja volja.