Zdravniki nasprotujemo sežiganju odpadkov v Ljubljani (2)

Delovna skupina za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje Zdravniške zbornice Slovenije je medijem posredovala odprto pismo o nasprotovanju izgradnji sežigalnice Ljubljani, v katerem je med drugim zapisala, da je bila predstavitev projekta v Cukrarni preteklo sredo zavajajoča, da je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković zelo pristransko podal zgolj prednosti sežigalnice, izkoristil trenutno negotove razmere na področju energentov in obljubil cenejše ogrevanje za prebivalce Ljubljane ...

Vsi prisotni na dogodku – teh je bilo več kot 100 (med drugim tudi številni mediji) – so lahko slišali konkretno predstavitev strategije razvoja energetske oskrbe Mestne občine Ljubljana (MOL) s poudarkom na razogljičenju daljinskega ogrevanja Ljubljane do leta 2030. Nazorno smo predstavili načrte, kako izvesti zeleni prehod na področju ogrevanja, najprej skozi zmanjšanje in nato s popolnim umikom fosilnih goriv iz prestolnice, s povečevanjem deležev domačih energentov in s tem samooskrbe.

Celoten razvoj je usmerjen v razogljičevanje virov za proizvodnjo toplote in elektrike. Poleg izgradnje plinsko-parne enote, ki se že zaključuje in bo po začetku svojega obratovanja omogočila 70-odstotno zmanjšanje porabe premoga, med ključne razvojne projekte sodi tudi povečanje uporabe obnovljivih virov energije (lesne biomase in sonca) ter izgradnja objekta za energijsko izrabo nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je bila namenjena osrednja pozornost.

Na dogodku, ki je predstavljal uvod v javno razpravo o energijski izrabi nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov v Ljubljani, smo zelo nazorno predstavili in poudarili, da bo objekt sledil najboljšim razpoložljivim tehnikam in da bo ob tem zagotavljal nižje od najnižje predpisanih emisijskih vrednosti (zahtevki EU BAT). Pri tem smo izpostavili primer dobre prakse na Dunaju, in sicer objekt Pfaffenau, ki deluje od leta 2008 in že danes dosega bistveno nižje emisijske vrednosti od predpisanih z zahtevki BAT, ki začnejo veljati decembra prihodnje leto. Ker bo naš objekt več kot 15 let mlajši, bodo tudi emisijske vrednosti v Ljubljani nižje.

Zelo nazorno smo tudi predstavili in poudarili, da bi energijsko izrabljali samo tiste mešane komunalne odpadke, ki ostanejo v Regijskem centru za ravnanje z odpadki (Rcero) Ljubljana po mehansko-biološki predelavi in ki se jih ne da več reciklirati ali drugače snovno izrabiti, se pa že vrsto let izvažajo v tujino, kjer se iz njih pridobiva toplotna in električna energija, zanje pa letno plačamo okoli 20 milijonov evrov. In s tem domačim gorivom bi med drugim lahko znižali ceno toplote in strošek ravnanja z odpadki.

To so dejstva, ne zavajanje. In glede na to, da se tak objekt gradi več let, ne gre za izkoriščanje trenutne energetske krize, kot izpostavljajo v pismu, temveč gre za pomemben uvid v to, da imamo priložnost za trajno rešitev tega preostanka odpadkov – ga koristno uporabiti kot domače gorivo in s tem omogočiti samooskrbo ter znižanje in stabilizacijo cen v oskrbi s toploto. In ne da bi podirali hierarhijo ravnanja z odpadki. Tudi »zero waste« ostaja cilj, toda pot do njega je še dolga, kajti količina odpadkov se ne zmanjšuje. Župan Dunaja je  izpostavil dve stopnji, preden so se odločili za sežig – zmanjšanje količine odpadkov in ločevanje le-teh – ter izpostavil, da je Ljubljana pri obeh pred Dunajem. Ljubljana z 71 odstotki  ločeno zbranih odpadkov zaseda 1. mesto v EU.

Več kot 100 udeležencev je tudi slišalo, da je sežiganje odpadkov državna gospodarska javna služba in da je zato država tista, ki ima škarje in platno v rokah pri odločitvi, ali v Sloveniji bodo ter kje bodo stali tovrstni objekti. Pri tem moramo ponovno poudariti, da je ključnega pomena bližina potrebne infrastrukture za odjem toplote in elektrike.

Župan Zoran Janković je javno podal zavezo, da je cilj zgraditi ljudem in okolju varen objekt, ki bo povečal kakovost bivanja v Ljubljani in ne obratno. Zdravje prebivalcev in varstvo okolja sta in bosta vedno prioriteta. Ravno tako je bilo izpostavljeno, da se bo najprej izvedla analiza obstoječega stanja onesnaženosti zraka v Ljubljani, ob problematiki kotlinske lege pa, da se bo skladno s fizikalnim modelom izračunal dvig dimnih plinov in s tem višina dimnika, ki bo višja od inverzijske plasti, kar bo izničilo slabost kotlinske lege Ljubljane.

Ravno tako so vsi prisotni ponovno slišali javno povabilo, da se strokovna javnost in nevladne organizacije aktivno vključijo v nadzor nad projektom.

Žal pa mediji in večina ostalih udeležencev dogodka niso slišali pogovora, ki se je odvijal v ožjem krogu po zaključku razprave, in v katerem je dr. Ana Mavrič, ki je med podpisanimi pod odprtim pismom zdravnikov, župana Zorana Jankovića pozvala, da se skupaj z njo in s še nekaterimi strokovnjaki odpravi na ministrstvo za okolje in prostor, kjer bi skupaj apelirali na pristojne, da se najstrožje evropske zahteve o mejnih emisijskih vrednostih za sežigalnice vpišejo tudi v našo zakonodajo. Župan Zoran Janković ji je obljubil vso podporo in pri tem jasno izpostavil, da kot župan sicer ne more vplivati na državno zakonodajo, zagotovo pa bo te zaveze v sprejem predlagal Mestnemu svetu Mestne občine Ljubljane v primeru, da jih država ne sprejme. Ponovno je poudaril pomen tovrstnega konstruktivnega odprtega dialoga in tudi v tem zaključnem delu še enkrat ponovil zavezo o ljudem in okolju varnem objektu ter ponovno povabil, da se predstavniki strokovne javnosti aktivno vključijo v nadzor nad projektom. Razgovor, pri katerem so sodelovali tudi predstavniki nekaterih nevladnih organizacij in civilnih iniciativ, sta župan Zoran Janković in dr. Ana Mavrič zaključila s stiskom rok.

Zato smo nad tem odprtim pismom razočarani. Namesto povabila dr. Ane Mavrič, da se skupaj odpravimo na ministrstvo za okolje in prostor, v medijih beremo (tudi) njene besede, da smo pripravili zavajajočo predstavitev …

Naj za konec poudarimo: če se država odloči, da Ljubljani podeli koncesijo za opravljanje državne gospodarske javne službe sežiganja odpadkov, bomo naredili vse, da bomo v Ljubljani zgradili najboljši možen objekt za energijsko izrabo odpadkov. Ponovno tudi apeliramo na zainteresirano strokovno javnost in nevladne organizacije, da se vključijo v aktiven nadzor nad vsemi koraki projekta: »Bodite del aktivnega nadzora, ne a priori odpora.«

Samo Lozej, direktor Energetike Ljubljana

dr. Marko Agrež, tehnični direktor Energetike Ljubljana

Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana