Vprašanja ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so njeni predlagatelji evforično označili za zgodovinski dogodek. Ko sem 7. julija na prvi strani Dela prebral naslov Dan, ki bo šel v zgodovino, se mi je utrnila misel, da bi bil ustreznejši naslov o dnevu izgube zgodovinskega spomina.

V celotni razpravi o navedeni spremembi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) v javnih medijih nisem zasledil analize o razlogih za uvedbo prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja pred dobrimi 30 leti. Kakšni so bili takratni razlogi in cilji, ali so bili ti doseženi, ali takratni razlogi še vedno obstajajo in kaj bi bilo treba dejansko storiti, če takratni cilji niso bili doseženi ..., ali pa je glede na sedanje razmere nasploh šlo za nelegitimne razloge in cilje. V prvi vrsti bi to pričakoval od vlade in predlagateljev. Če pa so ti ravnali rokohitrsko in »na pamet«, bi to pričakoval vsaj od opozicije.

Kolikor me spomin ne vara, je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prišlo do uvedbe tega zavarovanja kot posledice predhodne uvedbe individualnih doplačil za kritje dela stroškov zdravstvenih storitev. Z uvedbo prostovoljnega zavarovanja rizikov teh doplačil so se ti predvsem v korist manj premožne in zdravstveno bolj izpostavljene populacije solidarno porazdelili na vse zavarovance. Uvedba individualnih doplačil se je takrat utemeljevala iz dveh razlogov. Prvič, zaradi nezadostne višine javnih sredstev (blagajne obveznega zdravstvenega zavarovanja) za kritje v zakonu široko opredeljenih pravic v zvezi z zagotavljanjem zdravstvenega varstva, in drugič, zaradi stimuliranja racionalnega uveljavljanja teh pravic s strani zavarovancev, posredno pa tudi kot pritisk na racionalno zagotavljanje zdravstvenih storitev.

Ali potrebe po doplačilu k ceni zdravstvenih storitev, sicer kritih iz javnih sredstev, še vedno obstajajo in ali še vedno obstaja legitimna potreba po racionalnem uveljavljanju zdravstvenih storitev in racionalnem zagotavljanju teh oziroma ali so bili cilji v zvezi s tem že doseženi?

Vsekakor je prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v katero je bila vključena absolutna večina zavarovancev obveznega zdravstvenega zavarovanja, do letošnjega leta uspešno zagotavljalo potrebna dodatna sredstva za financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ali je letos in za naprej potreba po takšnem sofinanciranju ugasnila? Očitno ne. Ob sedanjem organiziranju in kadrovski problematiki zdravstvenega sistema ter čakalnih vrstah se škarje manka sredstev za zdravstveno varstvo le še razpirajo. Pričakovani vpliv prvotne uvedbe doplačil k ceni posameznih zdravstvenih storitev na nujno racionalizacijo uveljavljanja in zagotavljanja teh storitev pa je že ob uvedbi prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dejansko izzvenel, saj zavarovalnice, nosilke tega zavarovanja, niso imele možnosti vplivanja na oblike racionalnega zagotavljanja teh storitev niti niso mogle finančno motivirati zavarovancev k osebni skrbi za lastno zdravje. Dejansko te funkcije klasičnega zavarovalništva niti niso smele opravljati.

»S sredstvi iz nove dajatve bo enako kot s sredstvi iz obveznega zavarovanja upravljal doslej operativno slabo usposobljen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.« FOTO: Blaž Samec/Delo

Kaj je v teh okoliščinah storila aktualna oblast?

Ob predhodni zamrznitvi zatečene višine zavarovalnih premij in preprečitvi uskladitve njihove višine z rastjo cen zdravstvenih storitev se je s spremembo ZZVZZ in ukinitvijo dosedanjega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja znebila enega od še stabilnih stebrov financiranja našega zdravstva. Namesto da bi nosilke tega zavarovanja vključila v pripravo nujne in obljubljene zdravstvene reforme, v kateri bi individualna doplačila k zdravstvenim storitvam, vključno z možnostmi zavarovanja, po potrebi ustrezno preuredila, v primeru zavarovanj pa zavarovalnicam tudi zagotovila ustrezen vpliv na zagotavljanje zdravstvenih storitev, je uvedla nov prispevek, ki ga bodo v sedanji višini zamrznjenih premij dolžni plačevati vsi zavarovanci obveznega zdravstvenega zavarovanja (kar seveda ne ustreza deležu potrebnih sredstev, ki so jih do letošnjega leta zagotavljale zavarovalnice). S tem se je že vnaprej odpovedala oblikovanju evropsko primerljivega sistema javnega zdravstva, ki brez neke oblike participacije zavarovancev obveznega zavarovanja k stroškom zdravljenja očitno nikjer v Evropi ne more delovati uspešno.

V bistvu se je aktualna oblast z »zgodovinsko« spremembo ZZVZZ o ukinitvi prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja celo »ustrelila v koleno«. Z uzakonitvijo nove obvezne dajatve, ki dejansko znižuje namenska sredstva za javno zdravstvo (s sredstvi iz tega naslova bo enako kot s sredstvi iz obveznega zavarovanja upravljal doslej operativno slabo usposobljen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije), bo s 1. januarjem 2024 tudi relativno zmanjšala proračunske prihodke iz dohodnine, saj se bo obvezna dajatev morala upoštevati kot dohodninska olajšava (dejansko v obliki ustreznega znižanja osnove za odmero dohodnine). Pri tem bo v nasprotju z zahtevami po večji solidarnosti ob spremembah dosedanjega dodatnega zdravstvenega zavarovanja profitiral predvsem bogatejši sloj, ki mu takšno znižanje dohodninske osnove glede na progresivno lestvico za odmero dohodninsko obveznost zniža v bistveno višjih zneskih kot pri državljanih z nižjimi dohodki, še posebej pa v primerjavi z najrevnejšimi, ki dohodnine sploh ne plačujejo. S takšno rešitvijo bodo bogatejši v primerjavi z revnejšimi v seštevku evidentno celo profitirali. Za levosredinsko oblast res zgodovinski dosežek!