Za obisk zdravnika v tujini je poleg kartice treba imeti še denar

Kadar potujemo v druge države, je dobro vedeti, kakšno zdravstvo imajo tam in kakšne bodo naše zdravstvene pravice. Evropska kartica obveznega zavarovanja odpira vrata do nujnih in potrebnih storitev v javnih sistemih v EU, državah Evropske gospodarske skupnosti, Švici in Združenem kraljestvu, a pod pogoji, ki veljajo za tamkajšnje državljane. V večini držav javne storitve niso brezplačne – za obisk zdravnika, bolnišnico in zdravila je treba plačati vsaj pavšalno participacijo. Participacije ne dobi nihče povrnjene, prav tako se zanjo ni mogoče zavarovati.

Izbor držav

V poletnem času nas bolj zanimajo države, v katere potujemo kot turisti, čeprav je tudi delovnih migrantov iz Slovenije veliko in ti so še bolj odvisni od zdravstva tam, kjer delajo in bivajo. Naredili smo izbor držav, v katere potujemo največ, in pogledali, kakšne zdravstvene sisteme imajo.

zdravljenje V Tujini

Skupna značilnost vseh primerjanih držav je, da imajo zasebno in javno zdravstvo. Kot javno je obravnavano tisto, za katero zavarovalnice povrnejo denar, in v javno moramo iti z evropsko kartico, če želimo dobiti stroške povrnjene. Praviloma je že na spletu in pred vrati ordinacije jasno sporočilo, da ima zdravnik pogodbo z zavarovalnico, denimo v Avstriji in Nemčiji piše Kassenarzt ali Alle Kasse, v Angliji NHS, na Hrvaškem HZZO.

V tujini nič brez denarja

Za stroške obiska zdravnika ali bolnišnice je poleg kartice treba imeti pripravljen denar: precej je držav, kjer moramo celotno storitev plačati, šele kasneje pa – enako kot njihovi državljani – dobimo plačilo v celoti ali deloma povrnjeno. Pri daljšem bivanju zahtevamo povrnitev stroškov že v tujini, sicer pa od ZZZS doma. V večini držav sta nujna zdravstvena pomoč in nujni reševalni prevoz brezplačna, ne pa povsod – v Švici in Belgiji je tudi za to treba seči v žep. Prav tako marsikje zavarovalnice ne krijejo stroškov zobozdravnika. Kako je torej v posameznih državah?

Hrvaška

Zdaleč največ Slovencev in Slovenk obišče poleti hrvaško obalo in tudi največ jih prav tam obišče zdravnika in lekarno. V tej državi – tako ZZZS – so težave z uveljavitvijo pravic z evropsko kartico. Po podatkih ZZZS je lani 1639 zavarovancev vložilo na ZZZS vlogo za povrnitev stroškov, ker so morali storitev plačati sami. Še dodatno pa zapletajo zadevo tako imenovane turistične ambulante, ki so zasebne in nimajo sklenjene pogodbe s tamkajšnjo zavarovalnico, evropske kartice ne sprejmejo, storitev je treba plačati. Pa tudi sicer je treba na Hrvaškem vsak obisk zdravnika in recept doplačati: za ambulantni pregled pri zdravniku in zobozdravniku ter zdravilo na recept v lekarni 1,32 evra, za specialistični pregled 3,31 evra, za specialistično diagnostiko 6,62 evra, za vsak dan v bolnišnici 13,29 evra, za zobozdravstveni pripomoček pa 132,7 evra. Participacije ne dobi nihče povrnjene. Njen namen je zmanjšati število (nepotrebnih) obiskov zdravnika.

Avstrija

Participacijo pozna tudi Avstrija: za bivanje v bolnišnici prvih 28 dni od deset do 23,50 evra na dan, za zdravilo na recept 6,5 evra, pri osnovnem zdravniku – družinskem in pediatru – pa participacije ni, če ima pogodbo z zavarovalnico. Razen participacije so sicer vse zdravstvene storitve brezplačne – krite s sredstvi zavarovalnice. Nujni prevozi z reševalnim vozilom so brezplačni.

Nemčija

Podoben sistem kot Avstrija ima tudi Nemčija. Obisk pri osnovnem zdravniku je brezplačen, krije ga evropska kartica, razen če je zasebnik in nima pogodbe z nobeno zavarovalnico. Enako velja za zobozdravnika. Za bolnišnično zdravljenje je treba plačati deset evrov na dan, za fizioterapevta in druge terapevte deset evrov za obisk in deset odstotkov stroška storitve, za zdravila pa od pet do deset evrov.

Belgija

Najbolj nesocialen sistem ima po naših merilih Belgija. Vsak obisk zdravnika in zobozdravnika je treba plačati, nato pa zahtevati povračilo denarja – zavarovalnice povrnejo do 75 odstotkov cene. Enako je z zdravili, za katera morajo pacienti doplačati do 80 odstotkov cene. V bolnišnicah praviloma evropska kartica odpre vrata brez neposrednega plačila, a celo naši državni uslužbenci, ki so zaposleni v organih EU, morajo operacije plačati iz svojega žepa, nato pa v nekaj mesecih prejmejo povračilo stroška od zavarovalnic. Pavšalni znesek 62 evrov je treba plačati tudi za kakršenkoli prevoz z reševalnim vozilom.

V tujini smo po zdravstvenih pravicah izenačeni s tamkajšnjimi državljani, kar je za pacienta običajno finančno manj ugodno kot pri nas. Foto Tobias Schwarz/Afp

Francija

Z evropsko kartico je treba obiskati zdravnika, ki ima pogodbo (conventionne) v javnem sistemu. Zdravniki so razvrščeni v dve kategoriji: eni obračunavajo storitve po tarifah sistema socialne varnosti, drugi pa zaračunajo še dodatne stroške. Obisk in storitev je treba plačati, s potrdilom, ki ga izpolni zdravnik, pa dobi pacient 70 odstotkov stroška povrnjenega. V bolnišnici z evropsko kartico ne bo treba plačati celotne storitve, ampak samo morebitno prekoračitev stroškov in 20 evrov za vsak dan bivanja. V zasebnih bolnišnicah je treba plačati celotni strošek zdravljenja, ki je praviloma višji kot v javni bolnišnici. Iz lastnega žepa je treba plačati tudi zdravila na recept in nujni reševalni prevoz. Za oboje stroške kasneje povrnejo, in sicer za zdravila od 15 do 65 odstotkov, za prevoz pa v celoti, če napiše napotnico zanj zdravnik. Poleg tega je treba v Franciji plačati še klasično participacijo: za vsak obisk zdravnika en evro, za vsako škatlico zdravil pol evra, za nujni prevoz dva evra. Tudi za nujno zdravstveno pomoč je določena participacija, 19,61 evra.

Grčija

V celotnem javnem zdravstvu je zdravljenje brezplačno, torej dostopno z evropsko kartico brez (do)plačila, razen za e-recet, za katerega je participacija en evro. Storitve v zasebnem zdravstvu so v celoti plačljive; če nimajo pogodbe z EOPYY, denarja ni mogoče dobiti povrnjenega, če pa imajo pogodbo, je strošek povrnjen delno. Nujni prevoz je brezplačen le z rešilci nacionalnega centra za medicinsko nujno pomoč, oznaka je EKAV.

Italija

Za vsak obisk zdravnika je treba plačati participacijo, razen pri zobozdravniku, katerega storitev je treba plačati v celoti. Doplačilo je potrebno tudi za nekatera zdravila, večino zdravil pa plača pacient v celoti, tudi če ima evropsko kartico. Po vrnitvi domov lahko stroške povrne naš ZZZS, enako kot tudi za nujni prevoz z reševalnim vozilom.

Združeno kraljestvo

Vse nujne zdravstvene storitve v javnem sistemu so z evropsko kartico brezplačne, za nujne zobozdravstvene storitve je pavšalno doplačilo, enako za izdajo zdravila na recept v Angliji, brez doplačila pa zdravila dobite v Severni Irski, na Škotskem in Walesu. Povračil za participacijo ni.

Švica

Prav nasprotno je v Švici, kjer pacient z evropsko kartico obišče kateregakoli zdravnika, ki je vključen v sistem zavarovanja. Storitev je kljub kartici običajno treba plačati v celoti, povračilo se uveljavlja naknadno. Evropska kartica ne krije zobozdravstvenih storitev, razen v primeru nesreče, hude ustne bolezni ali druge hude bolezni. V tej državi nujnega prevoza z reševalnim vozilom zavarovalnice ne krijejo v celoti: pacient mora plačati polovico stroška. Zdravila na recept krije zavarovalnica, če so na seznamu kritih zdravil.

Španija

Nekatere bolnišnice in zdravstveni domovi ponujajo poleg javnih tudi zasebne storitve. Pacient se sam odloči, katero storitev bo prejel. Evropska kartica krije javne storitve, ki so brezplačne in brez doplačil, plačati je treba del stroškov za zdravila. Kot na Hrvaškem tudi tukaj nekateri hoteli in organizatorji potovanj sodelujejo z zasebnimi zdravniki, pri katerih pacient obisk plača sam. Javno zdravstvo ne krije zobozdravstvenih storitev, z izjemo nujnih osnovnih storitev. Če ob sprejemu v bolnišnico pacient ne pokaže evropske kartice, ga samodejno obravnavajo kot zasebnega in mora zdravljenje plačati. Nasploh je dobro vedno in povsod pokazati evropsko kartico, pa če to kdo zahteva ali ne.