Ustavna presoja zakona o RTV

O končni usodi zakona o RTV Slovenija pet mesecev po referendumu … še vedno nič.

Novi zakon o RTV Slovenija je nastal v civilni družbi kot odpor do veljavnega, dvajset let starega, ki je omogočil, da je nadzor in upravljanje javne ustanove imela vladajoča politična stranka.

V prejšnjem legislativnem obdobju si je vladajoča politična stranka postopno pridobila večino v programskem in nadzornem svetu ter si zagotovila popoln nadzor nad javno ustanovo RTV Slovenija. Po lanskih aprilskih volitvah je pristala v opoziciji, vendar z doseženim nadzorom nad delovanjem in vodenjem RTV Slovenija še vedno uveljavlja svoje politične interese. Sedanji koaliciji ni preostalo nič drugega, kot da je prevzela pobudo civilne družbe in novi zakon speljala skozi parlamentarne procedure. Takoj nato se je začel proces, da se novi zakon ne bi uveljavil, čeprav ga je velika večina volivcev na referendumu lani novembra potrdila (zanj jih je glasovalo 62,83 odstotka), potem pa so nasprotniki vložili zahtevo za ustavno presojo zakona.

RTV Slovenija tako deluje naprej po interesih ene samo politične stranke, ker ustavno sodišče še ni sprejelo končne odločitve o neustavnosti v zakonu. Če imajo sodniki medsebojne težave z razsojanjem, potem najverjetneje sploh ni problem ustavnost zakona, ampak izključno to, da zahteve za ustavno presojo ne izpolnjujejo nobenih pogojev. Če je to res, ostane še vedno izhod v sili – da se zahteve zavržejo. Z obrazložitvijo ali brez. Brez odločitve bo javni servis RTV še naprej propadal!