Članice koalicije »RTV je ZAkon« vložile intervencijo na ustavno sodišče

Članice referendumske koalicije »RTV je ZAkon« so pred začetkom vsebinske obravnave novele zakona o RTV Slovenija, ki bo prvič na dnevnem redu sodnikov predvidoma že ta četrtek, na ustavno sodišče vložile intervencijo o pravnih in dejanskih vidikih presoje ustavnosti. Dokument so Društvo novinarjev Slovenije, Mirovni inštitut, Zavod Open in PIC - Pravni center za varstvo ob podpori Pravne mreže za varstvo demokracije, ki je sodelovala pri pripravi izhodišč novele, pripravile samoinciativno, kljub temu da niso stranka v postopku.

»To je neki prispevek, o katerem upamo, da ga bo ustavno sodišče upoštevalo, tako kot prispeva zakonodajo, literaturo in teorijo,« je dejala Barbara Rajgelj iz Zavoda Open in dodala, da bi bilo zato tudi od državnega zbora, ki pa je stranka v postopku, morda primerno pričakovati, da se tudi oni bolj aktivno vključijo v postopek ali pa da bi takšen dokument vložil varuh človekovih pravic.

V tem več kot 80-stranskem dokumentu članice referendumske koalicije utemeljujejo predvsem, zakaj je sprememba t. i. Grimsovega zakona o RTV Slovenija iz leta 2005 nujna. »Posegi nosilcev politične moči v svobodo medijev in pravico javnosti do obveščenosti na RTV Slovenija so postali tako hudi, da je javni interes mogoče zaščititi zgolj na način, da se model upravljanja spremeni brez nepotrebnega odlašanja,« je navedla Katarina Bervar Sternad, PIC - Pravni center za varstvo, in dodala, da je potrebna čimprejšnja uveljavitev novele zakona o RTV Slovenija. V nasprotnem primeru, ob odlašanju z uveljavitvijo sprememb, cilj zakona, to je ohranitev in okrepitev javnega interesa pri upravljanju in delovanju RTV Slovenija, zaradi popolne politične podreditve ne bo dosežen.

V prvem delu so po besedah Barbare Rajgelj analizirali pomen javne RTV Slovenija za ustavno pravico do svobode izražanja, pri čemer so analizirali tudi pomembne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), in glede na to se ne postavlja samo vprašanje ustavnosti nove ureditve, ki je pred ustavnim sodiščem, ampak zlasti neustavnosti stare ureditve, ki jo imamo, ker po njenih besedah omogoča pravzaprav popolno politično podreditev.

Novela, ki je trenutno v ustavni presoji, pa po njihovem mnenju sicer uvaja vse potrebne varovalke, ki ščitijo neodvisnost javnega medija, preprečujejo (katerikoli) politiki vstop v upravljanje in nadzor delovanja javnega medija in omogočajo nujno potrebne pogoje za ureditev trenutnega stanja, v katerem so napadi na institucionalno avtonomijo javnega medija ter njegovo uredniško in novinarsko neodvisnost dnevna praksa.

Za ureditev v noveli zakona o RTV Slovenija, ki je trenutno v presoji pred ustavnim sodiščem, tako – kot so zapisali v intervenciji – menijo, podobno, kot je v zadevi U-I-172-94 leta 1994 v svojem ločenem mnenju zapisal ustavni sodnik Matevž Krivic: »Ni sicer jamstva, da bo poskus (vsaj delne) depolitizacije RTV s pomočjo take sestave sveta RTV dolgoročno uspel, toda v svetu je to doslej edini posnemanja vredni model. Morali bi z njim vsaj resno poskusiti in ga ne uničiti, še preden je sploh imel priložnost pokazati svoj domet.«