V nadaljevanju preberite:

Česa se lahko naučimo iz zgodovinskih dejstev uničenja gozdov in ponovne ozelenitve Krasa?

Številni zgodovinski zapisi pričajo, da je bil Kras v daljni preteklosti skoraj popolnoma prekrit z gozdovi. Najstarejši podatki o vegetaciji na Krasu segajo v obdobje po zadnji ledeni dobi. Pelodne analize kažejo, da so bila na Krasu naslednja zaporedja drevja in gozdnih združb: rdeči bor, rdeči bor z nekaterimi listavci, bukev s smreko, nato bukev s hrastom, leska, bukev z lesko, bukev s hrastom, hrasti z nekaterimi listavci, smreka in bukev (od okoli leta 1000 pr. n. št.), antropogena vegetacija s prevlado listavcev, smreka in bukev z drugimi listavci (do pred 200–400 leti).

Na Krasu je precej primerov otokov starih hrastov v vrtačah, ki so jih ljudje v davnini posadili na postrgani prsti s pobočij vrtače. O neustreznem načinu gospodarjenja z gozdom in lesom v prazgodovinskih časih (v kovinskih dobah) govori podatek o odkritih velikanskih kupih oglja in pepela v kraških jamah.

Razvoj mest ob Tržaškem zalivu je terjal vedno več lesa iz Istre in Dalmacije. Les iz kraških gozdov so pošiljali v obmorska mesta in mesta severne Italije. Oglej (Aquilea) je bil že v letih pred našim štetjem zgrajen iz hrastovega lesa. Po vdoru Hunov l. 452 so les za ponovno gradnjo uničenih utrdb in hiš dobili na bližnjem Krasu, prav tako tudi les za razvoj ladjedelništva po l. 620. Hrast iz okolice Svetega Križa in Sežane so že od 12. stoletja pošiljali v Benetke za stavbarstvo, gradnjo velikih beneških vojaških ladij in rokodelstvo. V Benetkah so porabili veliko pilotov. Samo za gradnjo mostu Rialto so npr. porabili 12.000 hrastovih, jelševih, borovih in macesnovih pilotov. Za gradnjo ladij so uporabljali les puhastega hrasta (Quercus pubescens) in črničevja (Quercus ilex). Razvoj beneške republike v pomorsko velesilo je pospešil ogolevanje našega Krasa. Za veliko srednjeveško ladjo so posekali kar 4000 hrastovih dreves.

Prvi pravni temelj za obnovo gozdov na Krasu je bil Gozdni red za Vojvodino Kranjsko iz l. 1771. Poleg gozdnovarovalnih, gozdnogojitvenih in drugih predpisov je vseboval še določila o obnovi gozdov na goličavah, ki niso primerne za kmetijske kulture.

Prvič so brez uspeha poskusili pogozditi kraško ozemlje blizu Trsta l. 1843, ko so na ograjenih površinah zasejali seme črnega in rdečega bora, robinije in pravega kostanja. Prav tako so propadli l. 1847 zasnovani poskusni nasadi v okolici Bazovice.

Prve strokovne načrte pogozdovanja in melioracije ogolelih zemljišč na našem Krasu je izdelal češki inženir in gozdar, izumitelj Josip Ressel. Rešitev je videl le v obnovi oziroma pogozdovanju kraških goličav. Dojel je, da obnova gozdov na Krasu in v Istri ni le gozdnotehnični in gozdnogospodarski, temveč tudi socialnoekonomski problem tukajšnjega prebivalstva.