Dve debli vzporedno za pot na Šmarno goro

Nekaj dreves proti Spodnji Kuhni, prvemu platoju na poti proti vrhu oblegane Šmarne gore, se je že nevarno nagibalo nad množico rekreativcev. Ni malo takih, ki se do cerkve Rožnovenske Matere Božje povzpnejo prav vsak dan, spet drugi se zadihajo navkreber le ob nedeljah in na prošnjo otrok.

Prenavljajo pot na Šmarno goro. FOTO: Jaroslav Jankovič/Delo

Suhe veje so ob malo močnejšem pišu pokale in treščile na sredo poti. Zato so se na Mestni občini Ljubljana odločili selektivno posekati in odstraniti oslabelo in suho drevje in urediti pot. Iz dveh razlogov. Prvič zaradi varnosti obiskovalcev, in drugič zaradi zaščite zelo ogroženega gozda, ki zaradi množičnosti obiskovalcev po mnenju strokovnjakov že kaže zastoj in odmiranje v razvoju.

Na okoli 150 metrov dolgem in 2,5 metra širokem odseku proti Kuhni so tako v nekaj dneh po besedah delovodje Klemna Modica iz podjetja Križman gradnje in vzdrževanje odstranili nekaj več kot dvajset različnih vrst oslabelih, posušenih ali nalomljenih dreves. Začeli so urejati naravno, tri metre široko pot iz debel posekanih dreves. Podjetje se ukvarja predvsem z urejanjem zelenih površin, čiščenjem okolice in kar se da naravnimi, trajnostnimi sanacijami poti in cest v občutljivih okoljih.

Včasih gams in muflon

Kot so povedali na MOL, so aprila letos prav na vstopni točki na omenjeno Spodnjo Kuhno izmerili frekvenco obiska. Na veliko presenečenje so že prvi teden merjenja zabeležili več kot 10.000 pohodnikov. Čez območje od vznožja do platoja vodi okoli 40 metrov širok pas, križemkražem prepreden s stezami, ki so zaradi korenin dreves značilno stopničaste. Tako se ob vzponu, zlasti tisti z manj kondicije, že kar ogrejemo. In kakor koli je pot na Šmarno goro zagotovo ena najlepših v Sloveniji, sta bogat gozd in kar neverjetna biotska pestrost zaradi množice obiskovalcev pod velikim pritiskom.

Na Šmarni gori smo lahko pred leti z malo sreče videli tudi gamsa in muflona. Kot pravi Ana Češnovar, vodja gostilne Ledinek na Šmarni gori, ju danes ne vidimo več. Srečamo srno, lisico, jazbeca, od ptic pa kanjo, sokola in kragulja. Na priljubljenem plezališču nad nekdanjo gostilno Kovač pa se na skalnatih policah sončijo modrasi. Ana Češnovar sicer poudarja, da je april po obisku Šmarne gore najmočnejši mesec v letu. »Nastopi pomlad in želimo si iti v naravo, zato je obisk aprila vedno zelo velik, v naslednjih mesecih pa se umiri.« Priznava, da je obisk od leta 2010 naprej rahlo naraščal in se zadnja leta do 2019 oziroma do korone ustalil.

Robna debla nove poti stabilizirajo z lesenimi količi. FOTO: Jaroslav Jankovič/Delo

Turistično rekreativna funkcija gozda

Gozd nima zgolj lesarske funkcije, ampak tudi estetsko, zdravstveno in seveda turistično in rekreativno funkcijo, ki pa imata na rast in razvoj gozda tudi negativni vpliv. Prva resnejša študija in opažanja o vplivu pohodnikov na gozd je bila narejena v osemdesetih na Pohorju, ko so gozdarji na turistični in spominski poti od Osankarice k Trem žebljem, mestu zadnjega boja Pohorskega bataljona, opažali, da na širšem pasu ob pohodni poti smreke ne rastejo tako kot drugod. Takrat so začeli ugotavljati zelo močen negativen vpliv množičnega pohodništva. Enako se že leta dogaja na poti na Šmarno goro, zato so se na MOL lotili sanacije planinske poti z namenom zaščite gozda s posebnim namenom, tako da bodo obiskovalce usmerili na urejeno pot.

Jurij Diaci pravi, da množično pohodništvo zelo negativno vpliva na gozd.

Prof. dr. Jurij Diaci s Fakultete za gozdarstvo, eden naših največjih strokovnjakov za gojenje gozdov, nam je pojasnil, da je problem množičnega pohodništva predvsem v zbijanju tal, ki povzroča nenaravno erozijo. »V gozdu so tla rahla, zračna, vanje se ujameta kisik in voda, ki ju potrebujejo korenine dreves in podrastja. Če tla zbijemo, korenine nimajo več kisika in voda površinsko odteče. In si seveda po svoje, kot vedno, najde pot. Steče po utorih in kanalih in začne se nenaravna erozija, ki je lahko velik problem.

Uporabljajo izključno naravni material. FOTO: Jaroslav Jankovič/Delo

Pod vodstvom delovodje Modica so po poseku dreves pripravili debla in jih položili vzporedno ter mednje nasuli zemljo. »Tako bomo uredili pot, da bodo obiskovalci hodili po njej in ne naokoli,« je povedal Modic in dodal, da bo pot za debelino debla dvignjena: »Tako bodo tudi tisti, ki se na Šmarno goro odpravijo v slabšem, deževnem vremenu, hodili kolikor toliko po suhem, saj bo voda odtekla.«

Pri urejanju pohodne poti uporabljajo samo naravni material. Debla nažagajo z motorno žago na dolžino treh ali štirih metrov, jih z minibagerjem položijo na tla in nasujejo zemljo. Stabilizirajo jih z lesenim stebriči. Ne uporabijo nobene žice in nobenega žeblja. »Sčasoma se vse skupaj usede in pot postane del gozda,« pravi Modic.