Upokojenka

Namesto covid grozljivk, političnih skovank, sprenevedanj, floskul nasploh – povsem realna, matematično dokazana in življenje ogrožajoča pripovedka.

Ona. Vdova. Zelo dobro jo poznam. Živi sama. Živi v hiši. Njen edini dohodek – pokojnina za oddelanih 40 let. Izobražena. Skupaj z vdovskim dodatkom: 590 evrov. Elektrika, komunalne storitve, RTV: 100 evrov. Četverček Telekom: 70 evrov. Internet, pet kilometrov do mesta – edina povezava, mobitel – z otroki tam daleč, edina povezava, fiksni telefon, minimalni strošek – za vsak primer. TV najbolj osnovni paket – edino razvedrilo, to je njen četverček. Za zdaj ima še avto: če razdeli strošek zavarovanja in registracije na mesece, je to minimalno 50 evrov. Bencin, plin za kuhanje – približno 40 evrov.

Danes je nakupovala (ha ha ha) v trgovini: kilo pšeničnega zdroba, dve bageti, ene male slane kekse (če kdo pride), ena velika margarina in liter mleka: sedem evrov ... Jutri namesto zdroba morda makaroni, morda kilo moke, sladkor ... spet sedem evrov. Krat 30 dni je 210 evrov. Nič mesa, nič sadja, nič zelenjave, nič pralnega praška, mehčalca, čistil. Nobenih nogavičk (zdaj so povsem strgane tako zelo moderne ...). Še sledite? 100 plus 70 plus 50 plus 40, plus 210 je 470 evrov. Zavarovanje hiše, stavbna zemljišča plus nujna zdravila: 50 evrov na mesec. Popravilo kateregakoli stroja ali avta: 50 evrov na mesec. Skupaj je to že 570 evrov ... Strošek kurjave na mesec pomeni že ogromno prekoračitev oziroma rezanje pri vseh naštetih postavkah. Minus, minus, minus ...

Odpovedala je vse časopise, odpovedala vsa osebna zavarovanja, še vedno nima ne mesa, ne semen za vrt, ne hrane za mucka in psa (večino časa edina socialna komunikacija, da ne bo kdo rekel, da je lahko brez njiju ...), ni se oblekla, vnukom ni kupila niti čokoladice ...

Ta gospa ni edina taka gospa. Tiste, ki niso bile zaposlene ali imajo še nižji »količnik« ali kakorkoli drugače prizadete – imajo lahko še manj.

Toda to upokojenko poznam: njeni delavniki so trajali večinoma od petih zjutraj do poznih nočnih ur. V službo se je vozila tudi zelo daleč, če je bilo treba. Njeni otroci so zrasli brez otroških dodatkov, njen bolniški stalež je bil skozi vso delovno dobo minimalen itd., itd.

In ko gleda danes, kako se igrajo »fantki in punčke« tam od 40 do 60 let v peskovniku politike z milijoni, kradejo, lažejo ... se ji milo stori: Mar je to vse, kar sem zaslužila?