Ukrepi za preprečevanje covida-19 in demokracija

Pandemija koronavirusa je ena najresnejših groženj človeštvu v moderni dobi. Učinkovitega zdravila za zdravljenje bolezni ni, prav tako še ne razpolagamo s cepivom, ki bi preprečevalo okužbo. Zato je edini učinkoviti ukrep za boj proti koronavirusu preventiva. Ker se virus prenaša preko osebnih stikov in okuženih predmetov, je v prvi vrsti pomembno omejevanje stikov.

Zato so bili povsod po svetu na priporočilo medicinske stroke sprejeti vladni ukrepi, ki omejujejo gibanje, osebne stike in druženje večjega števila oseb. Naša vlada je že nekaj dni po tem, ko se je konstituirala, v rekordnem času pripravila ukrepe in zakonodajo za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom. Kot kažejo najnovejši podatki, je Sloveniji uspelo omejiti izbruh epidemije večjih razsežnosti, kar bi imelo nepopravljive posledice za javno zdravje. Po zaslugi teh ukrepov, ki jih je vlada sprejela na osnovi priporočil medicinske stroke, se je Sloveniji uspelo izogniti italijanskemu scenariju širitve koronavirusa in apokaliptičnim razmeram, ki jih doživljajo nekatere evropske države ter ZDA.

Zato so nesprejemljivi očitki vladi in opozorila, da se v kriznih časih krepi avtoritarizem in da v času kriz ter bolezni udarijo na površje egoizem, zloba, pokvarjenost in nekompetentnost. Pojavljajo se tudi ocene, da zaščitni ukrepi, ki jih je sprejela večina evropskih držav, močno ogrožajo temeljne demokratične vrednote in človekove pravice. Poleg tega smo priče očitkom, da se Slovenija »orbanizira« in da se po nepotrebnem vzpostavljajo izredne razmere. Ženski odbor Slovenskega centra PEN skrbi, da bodo ukrepi za preprečevanje epidemije koronavirusa prizadeli »zdravje družbe«.

Ne zanikam, da so morda določeni ukrepi nesorazmerni v primerjavi z nevarnostjo širjenja epidemije ter da se lahko po končani epidemiji sprevržejo v dolgotrajno omejevanje nekaterih svoboščin in demokratičnih standardov. Toda v doslej sprejetih ukrepih ni zaslediti tovrstnih tendenc. Vse odredbe in krizni zakoni, ki jih je vlada sprejela zaradi epidemije koronavirusa, imajo omejen čas trajanja. Poleg tega pa so bili vsi vladni ukrepi sprejeti na pobudo vodilnih medicinskih strokovnjakov s področja infekcijskih bolezni.



Strokovno skupino, ki svetuje vladi in jo vodi prof. Beovićeva, sestavljajo strokovnjaki, ki najbolj vedo, kako se preprečuje in zdravi bolezen covid-19; vlada sprejema ukrepe na osnovi njihovih priporočil in izkušenj drugih držav. Morda se bo izkazalo, da je bil kakšen od ukrepov nesorazmeren, toda vsi ti ukrepi so namenjeni zgolj ohranjanju zdravja celotne družbe.

Res da določeni ukrepi, kot je svoboda gibanja, omejujejo svoboščine in posegajo v demokratične standarde. Toda sprašujem se, če bi bilo dovoljeno prosto gibanje in druženje ter s tem povezano širjenje epidemije, ali ne bi bil to egoizem posameznikov, ki želijo živeti »svobodno« na račun ogrožanja zdravja drugih? Ali ne bi bilo takšno ravnanje še manj skladno s temeljnimi svoboščinami in demokratičnimi standardi kot omejevanje gibanja s ciljem ohraniti zdravje državljanov? Poleg tega pa bi udejanjanje »demokratičnih standardov«, kot jih v teh kriznih časih pojmujejo nekateri, pripeljalo do neslutenih obremenitev zdravstva, zlasti zdravstvenih delavcev.

Težko razumljivo je tudi nasprotovanje dodatnim pooblastilom policije v tem kriznem obdobju, saj so ta namenjena varovanju zdravja in življenja zlasti najbolj ogroženih skupin prebivalstva. To ni izum naših političnih elit, ampak so podobne ukrepe sprejele nekatere druge države (Slovaška, Južna Koreja, Islandija), ki so med najuspešnejšimi pri preprečevanju okužb s koronavirusom.

Da ne govorim zgolj enoznačno, nekatere države so zavzele drugačen pristop in so relativno dolgo vztrajale v svobodi gibanja (Švedska, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Švica). Še več, pojavile so se celo ideje o prekuženosti večjega deleža prebivalstva kot ukrepa za zaustavitev epidemije. In ravno te države imajo najvišjo umrljivost glede na število prebivalcev ter posledično plačujejo visoko ceno »demokratičnega« pristopa.

Zato sprašujem vse tiste, ki se ne strinjate s sprejetimi ukrepi: Ali bi v primeru, če bi vlada preprečila državljanom sprehajanje po minskih poljih, tudi protestirali, da je to kratenje demokracije in osnovnih državljanskih svoboščin? Upam si trditi, da so ukrepi za preprečevanje okužb s koronavirusom, ki jih je sprejela naša država na podlagi strokovnih standardov, uspešni. Zato vse, ki vas skrbi sesuvanje demokratičnih svoboščin na račun ukrepov, pozivam, da se v teh kriznih časih vzdržite kritike omejitev gibanja, ki smo jim vsi izpostavljeni, in da s tem prispevamo k zamejitvi te kuge 21. stoletja.