Trda roka za ljubljanskega kolesarja

Ob gledanju incidenta, ko so trije ljubljanski redarji fizično napadli starejšega kolesarja, ki naj bi proti njim storil verbalni prekršek, je bilo takoj razvidno, kdo je nasilen. Verbalno nasilje je eno, fizično nasilje pa nekaj drugega.

Tovariš Janković, ki ima kar naprej polna usta »Ljubljančanov« in »najlepšega mesta na svetu«, je s svojo izjavo povedal naslednje: V Ljubljani bo odslej take vrste red, disciplina in nasilje. To pomeni, da se je popularni »Zoki« veliko naučil od Aleša Hojsa. Pomeni pa tudi, da je izgubil zaupanje Ljubljančanov, zlasti kolesarjev, tudi tistih, ki so v Ljubljani mesece protestirali. Iz vsega tega sledi, da se je sedanji župan zavestno odločil, da ne bo več kandidiral za to funkcijo. Postavim: Če bi bil na kolesu Janković, ki je podobnih let kot omenjeni kolesar, in bi storil verbalni prekršek v kakem drugem slovenskem mestu, bi odreagiral popolnoma drugače kot zdaj. Zagovarjal bi kolesarja, to se pravi sebe.

Tudi mi, ki nismo Ljubljančani, smo nad njegovim odzivom ogorčeni. Ali ustvarja Janković takšno Ljubljano? Zdaj ima že svojo »varnostno službo«. Sam kolesarim že dlje časa, kot je Janković na svetu, in logično je, da bom zagovarjal neoboroženega kolesarja.

Na to pismo naj mi ne odgovarja občinska služba za stike z javnostjo! Pismo je osebno, torej namenjeno Zoranu Jankoviću. Sploh pa, zakaj ti trije »vzorni« redarji niso odstranili kolesa s prehoda za pešce na cesti, saj so vendar redarji?