Kdor rešuje življenje, ne more biti v prekršku

Ljubljana – Ljubljanski reševalci, ki so jih lani pri prehitri vožnji ujeli stacionarni radarji kar 1101-krat, so, gledano iz pravnega zornega kota, res kršili zakon, saj so vozili prehitro. Toda ker so to storili v skrajni sili, ko so reševali življenja, njihovo ravnanje ni bilo protipravno in to bi lahko ugotovilo že redarstvo samo, je prepričan pravni strokovnjak s področja kazenskega in ustavnega prava ter prekrškov dr. Blaž Kovačič Mlinar.

Na vprašanje Dela, kako rešiti zaplet z radarji in pošiljanjem obvestil o prekršku reševalcem, je dr. Kovačič Mlinar povedal, da ima prekrškovni organ poleg uvedbe postopka tudi pravico oziroma možnost, da ga ne uvede, če so okoliščine take, da na podlagi njih presodi, da za kaj takega ni razlogov.



»Tudi če je nekdo kršil neko določbo o najvišji dovoljeni hitrosti, a zato obstajajo utemeljeni razlogi, ker je bil v tistem trenutku na nujni vožnji s prižganimi modrimi lučmi, kar je razvidno iz fotografije, je protipravnost izključena,« je povedal sogovornik in dodal, da v takih primerih ni treba izdajati plačilnih nalogov oziroma obvestil o prekršku, a ker se to dogaja, gre za »zavestno zapiranje oči«. Dr. Kovačič Mlinar je povsem jasen: »Iz splošnih določb kazenskega prava, ki se jih uporablja tudi v postopkih o prekrških, je jasno zapisano, da nekdo, ki rešuje življenje, ne more biti v prekršku«.

Kaj pravi zakon

Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da reševalnim vozilom, ki uporabljajo bodisi posebne svetlobne znake in sireno bodisi samo posebne svetlobne znake in se zato umeščajo med vozila s prednostjo, ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, torej tudi ne omejitev iz 46. člena istega zakona, ki za vozila določa najvišje dovoljenje hitrosti, je med drugim zapisano v pravnem mnenju vladne službe za zakonodajo, ki je bilo posredovano ministrstvu za infrastrukturo in smo ga prejeli tudi v redakcijo Dela. V nadaljevanju je zelo zgovorna razlaga te službe, da v kaznovalnem pravu velja glede ugotavljanja dejstev pravilo, da nekaterih ni treba nikoli ugotavljati.

Splošno znana dejstva so, da v Republiki Sloveniji oseba postane polnoletna z 18. letom, presumptivna dejstva so, da se za vsakogar domneva, da je prišteven, očitna dejstva pa so, da je na sliki, denimo, odrasla oseba, in ne otrok. Fotografija vozila, ki oddaja posebne svetlobne znake in je reševalno vozilo, izkazuje očitno dejstvo, da vozilu ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, ker je vozilo s prednostjo, zato je vsako nadaljnje ugotavljanje že ugotovljenega dejstva, da gre za vozilo s prednostjo (s poizvedbami, kdo je vozil vozilo, ali je bilo na nujni poti itd.) nepotrebno. Ker iz očitnega dejstva izhaja, da prekršek ni bil storjen, se postopek o prekršku ne začne, so prepričani v vladni službi za zakonodajo, ki jo vodi v. d. direktorja dr. Janez Pogorelec.



Da gre za resen problem, je jasno razvidno tudi iz vsebine sestanka, ki ga v ponedeljek na hitro sklicuje ministrstvo za notranje zadeve in na katerem bo edina točka dnevnega reda Obravnava vozil na nujni vožnji v prekrškovnem postopku. Vabljeni so ministrstvi za pravosodje in infrastrukturo, vrhovno državno tožilstvo, vladna služba za zakonodajo, mestno redarstvo, reševalna postaja, gasilska brigada in policija.

Dvakrat ujet »pri prekršku« na isti vožnji

Z ljubljanskega mestnega redarstva so za Delo zapisali, da spoštujejo določila zakona o prekrških, pri čemer vozila s prednostjo niso izvzeta iz obravnave v prekrškovnem postopku. V predhodnem postopku lastniku vozila, v konkretnih primerih je to zdravstvena ustanova oziroma ministrstvo, pošljejo poziv za podatke o uporabniku vozila ter zaprosijo za pojasnilo, zakaj je do prekoračitve hitrosti prišlo. V primerih, ko je iz fotografije meritve hitrosti razvidno, da gre za vozilo s prednostjo na nujni vožnji, postopek o prekršku ustavijo in voznik ne prejme plačilnega naloga. Pri tem se mestno redarstvo sklicuje na pravno mnenje kazenskega oddelka vrhovnega državnega tožilstva iz novembra leta 2017, ki potrjuje, da je tak način vodenja postopka o prekršku pravilen.



V Reševalni postaji Ljubljana (RPL) pravijo, da je med najbolj delovnimi radarji tisti na Roški cesti, ki jih je na nujnih vožnjah tudi največkrat ujel. Na teden prejmejo tudi do 50 neprijaznih pozdravov o prekoračitvah hitrosti. Ko gredo po pacienta in ga po isti cesti nato pripeljejo v bolnišnico, se nemalokrat zgodi, da reševalno vozilo posnamejo kar dvakrat. Vodja RPL Janez Kramar je povedal, da redar in policist v primeru uporabe laserskega merilnika hitrosti reševalnega vozila na nujni vožnji nikoli ne ustavita, zato se mu zdi nesprejemljivo, da pošiljajo obvestila o prehitri vožnji, ki jih zaznajo stacionarni radarji, saj je iz fotografije jasno razvidno, za kakšno vozilo gre.