Šport, turizem in kultura z roko v roki

Kdor se je pri nas poklicno ali ljubiteljsko ukvarjal ali pa se še ukvarja s področjem športa, turizma ali z raznolikimi kulturnimi dejavnostmi, se v praksi velikokrat ni mogel izogniti vprašanjem o njihovi medsebojni povezanosti. Kot vemo, so v naših družbenih tokovih številne dejavnosti prepletene med seboj. Dobre medsebojne povezanosti in sodelovanje so na različnih ravneh – od lokalne preko regijske do državne – vselej prinašali novo kakovost in obogatitev. Vendar pa je področje kulture pri tem največkrat ostajalo v ozadju.

Največ omenjene povezanosti se je postopno uveljavilo na področjih športa in turizma. Namreč šport in turizem sta se pri različnih turističnih in športnih organizacijah že našla skupaj v različnih programih in organizacijskih modelih. V strokovnih krogih v zvezi s tem govorimo o športu v turizmu, v pogovornem jeziku pa največkrat teče beseda o športnem turizmu. Zapisali smo že, da smo v času pred bolonjsko reformo na fakulteti za šport načrtno obravnavali obe med seboj povezani področji s strokovnega, pedagoškega in tudi raziskovalnega vidika. Posebno področje obravnave je bilo povezano z zimskošportnim turizmom. Dovolj je bilo strokovnih in tudi obče spoznavnih argumentov za takšno obravnavo. V naših športno-turističnih okoljih je le ta s številnimi izobraženimi kadri bogatila slovensko turistično gospodarstvo, hkrati pa je pomembno prispevala k njenemu hitrejšemu vključevanju v mednarodne turistične tokove.

Vrnimo se k sedanjosti in k današnjim športno-turističnim tokovom. Za nami je odmevno tekmovanje za svetovni pokal v ženskem alpskem smučanju, ki je nedavno potekalo v Kranjski Gori. Razmeroma veliko število gledalcev in ljubiteljev smučanja, ki so namesto pod Pohorje prišli za naše »lisičke« navijat pod smučišče v Podkorenu, je bučno spodbujalo tekmovalke na progi in med drugimi tudi naše. Žal se je poimenovanje slovenskih »lisičk« za vselej izgubilo. Maribor je namreč s prireditvijo na Pohorju na mednarodnem prizorišču v svetovnem alpskem smučarskem tekmovanju deklet veliko izgubil. Težko bo povrniti nekdanji sloves in slavo, ko smo z dvignjenimi rokami in žarečih obrazov bučno pozdravljali prihode naših smučark v cilj in slavili nepozabne zmage.

Svetovni pokal v alpskem smučanju za ženske v Kranjski Gori 5. januarja letos. FOTO: Blaž Samec

Tu si zastavimo vprašanje, ali je bila takrat celotna smučarsko-turistična prireditev pod Pohorjem že povezana z našo slovensko kulturo oziroma kulturno dediščino. Poskus je bil napravljen, vendar ne preveč posrečeno izbran. Kdor je s tribun, pa tudi sicer pozorno opazoval prizorišče v ciljni areni, je poleg dogajanja na snegu opazil še eno posebnost, namreč prešerno poplesavanje ptujskih kurentov, ki so s svojimi hrupnimi zvonci odganjali zimo in zlo ter v deželo klicali pomlad in dobro letino. Govorimo torej o naši kulturni in etnografski dediščini, ki je s svojimi liki doma na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah.

Takšen prikaz bi bil v drugačnih okoliščinah in ob kakšnih drugih dogodkih najbrž smiseln in vsebinsko zelo zaželen. Njihova prisotnost pri odganjanju snega pa je bila na prizorišču, ki je bilo odvisno predvsem od snega, hudo vprašljiva. Na to so poznavalci slovenske kulturne dediščine in zgodovine našega tekmovalnega smučarskega športa opozarjali in vsakič posebej opozorili. Očitno je moč argumentov na koncu prevladala, saj v Kranjski Gori oziroma v Podkorenu kurentov nismo več videli. Lahko pa bi našo kulturno in smučarsko dediščino kot spremljevalni program predstavili v drugačni obliki. Torej dajemo glas za vključevanje naših kulturnih, narodnih in zgodovinskih posebnosti v programske zasnove in izvedbene programe različnih domačih in mednarodnih športno-turističnih in športnih prireditev ter tekmovanj.

Ozrimo se še enkrat na mednarodno odmevno smučarsko prireditev v Kranjski Gori. Kot vemo, so na tribunah pod podkorensko strmino v večini visoko vihrale ne le slovenske, marveč tudi hrvaške zastave, saj so hrvaški navijači slavili izjemen uspeh svoje vrhunske alpske smučarke. Vmes je napovedovalčev glas spodbujal vse nastopajoče in prisotne v želji, da bi se morda katera od naših vendarle povzpela na stopničke. To pot se to žal ni zgodilo. Kljub temu pa je večina zadovoljna z odlično organizacijo zapuščala podkorensko prizorišče.

Ptujski kurenti so 16. januarja 2010 na Zlati lisici v Mariboru s svojimi hrupnimi zvonci odganjali zimo in klicali pomlad ... Pozneje je prevladalo mnenje, da na takšno prireditev, odvisno od snega, ne spadajo. FOTO: Tadej Regent

Kranjskogorski turizem je z navedenim mednarodnim smučarskim tekmovanjem v dneh tekmovanja veliko pridobil. Prav tako je bilo veliko glasbenih dogodkov, ki so spremljali celotno večdnevno prireditev. Vendar pa bi kritično razmišljujoči opazovalec skladno z naslovom pričujočega prispevka dodal še kulturno obeležje. To bi lahko predstavili na panojih ali v kakšni drugi obliki. Lahko bi v programsko shemo tako ali drugače vključili našo bogato kulturno in zgodovinsko dediščino slovenskega smučanja in smučarskega športa.

Že dolgo poznamo tradicijo bloškega smučanja in starosvetnih bloških smučarjev, ki so v zimskem času posebej zaznamovali del naših krajev. Bloški smučar je kot etnografska posebnost Slovenije gotovo veliko prispeval k poznavanju naše zimske in kulturnozgodovinske krajine. Ta bi lahko v posodobljeni obliki s starodobnim smučanjem (v praksi je nekaj tega že bilo) obogatil naše domače in tudi mednarodne smučarske prireditve. Vsebinsko sicer bogata področja zimskega športa in turizma bi s tem samo pridobila.

Nasploh bi bilo smiselno, da bi snovalci in načrtovalci posameznih turističnih in športnih prireditev v Sloveniji v posamezne izvedbene programe vključili tudi kulturne dejavnosti. Slovenska kulturna krajina je izjemno bogata in bi v sožitju ter ob sodelovanju z navedenima še dodatno obogatila našo narodno bit.