»Kdor drugega povedat' kaj ne ve, ta vreme hval´ al´ toži«, se glasi Prešernov stih.
Kakor koli, najprej ga je v dobri maniri potrebno pohvaliti. Vreme, seveda. Kako se je poleti v vročih dneh lepo sprehajati in nasploh živeti v lahnem in hladnejšem vetriču, ko blagodejna sapica razpihava vroče glave in telesa ter jih dela trezne. Še na ledeno pijačo ni treba stopiti! Povsem druga pesem je pozimi, kadar pritiska v gorah ledeni mraz in pada sneg med dežjem in še kaka sodra se najde vmes.
V burji in zaradi nje tu vse pada vodoravno, tako da včasih kar trojne padavine bičajo obraze. Oni dan sem se ob takem vremenu, zaprisežena peška, morala pod nujno odpraviti ven in dobila tak »paket« v glavo. Kaj to pomeni v mrazu in ob prepihu, kjer veter zlomi vsak dežnik, si lahko vsak sam predstavlja. Samo bunda je na srečo vzdržala »napad« in tej okoliščini se imam zahvaliti, da nisem zbolela.
Ja. Slovenec je že tak, da vreme hvali ali toži – vendar z razlogom, jasno.
Povezane vsebine
Spomini na izjemne zime so živi
FOTO Roman Šipić
Komentarji