Resetiraj se, politika!

Pred nekaj leti je peščica naših naprednih, vsaj tako so se šteli, politikov predlagala, resetirajmo Slovenijo! Pa je nismo, ker za to ni bilo posebne potrebe, za državo, namreč. Tudi danes je ni, ampak je nekaj drugega; ne ljudstvo ali državo, politiko ali bolje politike je treba, preden bodo vse zavozili, resetirati, seveda, če se ne bodo sami spametovali, kar je malo verjetno.

Kaj pa beseda resetiranje pomeni? »Na novo vdelati, vstaviti (dragulj), naostriti, nabrusiti (nož), znova staviti, nazaj postaviti ali namestiti (…),« piše v računalniškem slovarju, ki iz angleščine v slovenščino prevaja besedo »reset«. Če ta prevod malo poenostavimo, pomeni prenoviti, nazaj postaviti ali, bolje, nadgraditi tisto, kar je bilo v preteklosti dobrega, pozabiti slabo, si odpustiti predvsem stare zamere in dogodke, na katere ne moremo prav nič vplivati, so pa odlično gojišče za razdvajanje naroda, se ozirati v prihodnost, da bomo hitreje napredovali, pri ljudeh iskati dobre stvari, biti malo bolj človeški, se bolj spoštovati, si po dobrih občečloveških naukih odpuščati, uživati v uspehih prijateljev, sosedov, ne pa jim privoščiti, če jim ne gre vse tako, kot bi si želeli, ne biti sami sebi največja ovira ali celo sovražnik, kot sta pred kratkim rekla naša zelo znana politika in predvsem razumna intelektualca dr. Spomenka in dr. Tine Hribar.

»Zgled« za vse to slabo, negativno, razdiralno in ne vem kako še slabšalno nam naši poslanci iz »hrama demokracije«, kar bi državni zbor resnično moral biti, dajejo iz dneva v dan, spomnimo se na primer razprav o imenovanju gospe Angelike za novo ministrico. Zelo zastrašujoče so kolumne dr. Janeza Markeša v Sobotni prilogi Dela, ki med drugim piše, da je stanje v naši državi podobno predstečajni agoniji, kar se lahko razume pred propadom, razpadom in vsem, kar agonija sploh lahko pomeni. Te dni smo iz našega parlamenta lahko slišali, da je bolj pomembno, koga poznaš, kot kaj znaš. Razprava je tekla o težko razumljivi razrešitvi uprave našega največjega in najuspešnejšega podjetja Petrol, katerega predsednik uprave je pred kratkim prejel najvišje priznanje Združenja Manager, kmalu zatem pa je bil razrešen skupaj z ostalimi člani uprave brez prepričljive obrazložitve in z zajetno odpravnino.



Zastrašujoče je na terenu v vsakodnevni praksi, na primer v zdravstvu, ki je bilo nekdaj na evropsko zavidljivi ravni, pa v kmetijstvu, ker smo zaradi povsem zgrešene državne politike vse manj samopreskrbni, trendi pa kažejo na še slabše. Resorna ministrica se v zadnjem času bolj ali manj ukvarja s strankarsko politiko, število že tako razdrobljenih kmetij se nezadržno zmanjšuje, obdelovalna zemlja, ki je že tako nimamo dovolj, se namenja za druge namene, ki dolgoročno nimajo prihodnosti, hrano uvažamo celo iz daljnih dežel, obdelovalne površine se nam zaraščajo, brezposelni nočejo delati v tej dejavnosti, ker je to premalo donosno in tudi neugledno, nadomestila za brezposelnost pa ne spodbujajo novih zaposlitev.

Če plezamo še malo po tej negativnostni lestvici, naletimo na zelo pogosto uporabljeno trditev, da je »država slab gospodar«. Zaradi tega je treba, pravijo, privatizirati še vsa preostala državna bolj ali manj uspešna podjetja, pa bo bolje. Morda res, ampak ne se skrivati za to »državo«, saj ima vsaka »njena« odločitev priimek in ime, prav tako velja za politiko. To pomeni, da bi se to dalo urediti na dokaj preprost način, le prave, sposobne (strokovne in moralno kompetentne) bi morali postaviti, jih primerno motivirati, zaostriti odgovornost od vrha navzdol, tako kot veleva ljudska modrost: »Stopnice se pometajo od vrha navzdol.« Če pa bi politika malo prevrednotila svoje vrednote in prioritete, da bi pred strankarske dala interese države in naroda, potem bi se stvari hitro zasukale na bolje. »Malo pričakuj in veliko dajaj, pa ne boš razočaran,« se v teh primerih dobro prilega znani pregovor.

Kar nekaj pomembnih »projektov«, ki kličejo in terjajo nujne rešitve, bi lahko našteli, na primer: racionalizacija in debirokratizacija našega javnega sektorja, pa naj bo za zdaj dovolj.