Pozidava kmetijskih zemljišč: Lakota bo!

V Sloveniji se množično izvaja pozidava prvovrstnih kmetijskih zemljišč v ravnini. Zemlja v ravnini je dosti rodovitnejša kot v hribovitem terenu in tudi dosti varnejša in enostavnejša za strojno obdelavo. Hektarski donos je v ravnini nekajkrat večji kot na hribovitem terenu.

K pisanju teh vrstic me je spodbudila vest, da Slovenija uvaža čez 40 odstotkov hrane, kot je Večer poročal pred kakšnimi tremi leti.

Iz zgodnjega otroštva se spominjam, da se je po drugi svetovni vojni zelo varčno ravnalo s hrano. Kruha je bilo še za jesti premalo, ne pa da bi ga vstran metali, kot se to dogaja danes. Tako se zaradi masovnega uvoza hrane ustvarja zavajajoč vtis, da je hrane več kot dovolj.

Ko je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eksplodirala jedrska elektrarna v Černobilu, je nemška TV objavila podatek, da Evropa uvaža čez 35 odstotkov hrane iz Amerike. Izražena je bila velika zaskrbljenost, če bi se zgodilo kaj podobnega kot nesreča v Černobilu ali karkoli takšnega, kar bi preprečevalo uvoz hrane v Evropo iz Amerike. Rečeno je bilo, da bi se potem v Evropi dobesedno tepli za listje in travo. V nekaj desetletjih se je sicer marsikaj spremenilo, tudi uvoz hrane iz drugih dežel, vendar slabe vremenske razmere in, še huje, vojne lahko hitro povzročijo pomanjkanje hrane.

Ne morem razumeti, kako se lahko pri nas tako škodljivo, dobesedno norčevsko ravna s prvovrstno kmetijsko zemljo in se jo masovno pozidava. Na to je opozoril tudi predsednik vlade Janez Janša v intervjuju za KGZS. Toda na žalost ni bilo storjenega s strani vlade še nič konkretnega, kar bi preprečevalo takšno samopogubno početje.

Tudi ni logike, zakaj se ne gradi eno- ali večstanovanjskih zgradb raje na poševnih zemljiščih, pobočjih kot pa v ravnini. Ko pa je s hribčkov še lep razgled, tudi sence ne delajo zgradbe druga drugi, ker ne ležijo v isti višini, in tudi sonce se da dobro izkoristiti za ogrevanje stanovanj.

Ni moj namen delati panike, vendar se je treba zavedati, da se pozidanega zemljišča ne da več spremeniti nazaj v kmetijsko. Vsekakor je najbolj zanesljiva samooskrba z doma pridelano kvalitetno in zdravo hrano. Seveda pa mora biti zato na razpolago dovolj primernega kmetijskega zemljišča. Pa še pridelovalci, kmetje bi lahko imeli solidnejši standard.