Prvinski okus domače solate, jabolk in mleka

Domača solata, jabolka in mleko so čisto nekaj drugega kot pridelki in izdelki, ki pridejo iz oddaljenih krajev. Tudi zato je samooskrba ob 30-odstotnem povečanju cen kmetijskih pridelkov na svetovnem trgu in poudarjanju trajnostne pridelave s kratkimi transportnimi potmi zaradi epidemije po vsem svetu prednostna. Tudi v MOL ostaja ena ključnih nalog doseganje čim višje stopnje samooskrbe, je zapisano v predlogu strategije razvoja podeželja in urbanega kmetijstva za obdobje 2021–2027.

V dokumentu je še zapisano, da ponuja podeželje meščanom tudi vrsto drugih storitev, katerih pomen zaradi podnebnih sprememb, epidemij in drugih zunanjih globalnih vplivov pridobiva na pomenu, saj prispeva k večji odpornosti lokalne skupnosti na nepričakovane dogodke in dvigujejo kakovost življenja. Ključni pri trajnostnem izkoriščanju potencialov podeželja pa so ljudje: vitalno, atraktivno in perspektivno podeželje bo veliko bolj privlačno tudi za meščane. Za doseganje večje stopnje samooskrbe je sicer ključno, da se lokalno pridelana hrana v čim večji meri porabi znotraj območja Ljubljane. Povezovanje ponudnikov je pomembno za zagotavljanje zanesljive oskrbe s hrano in tudi za zagotavljanje večjih količin, raznovrstnosti ponudbe, standardov kakovosti. Podpora lokalnemu okolju, zaupanje v kratke dobavne verige in lokalne znamke je najbolj učinkovita podpora podeželju.

Potrebovali bi tudi evropska sredstva

Naravne danosti za kmetijstvo v MOL, kjer je četrtina zemljišč pozidana, več kot dve petini površine pa predstavlja gozd, njiv je desetina, trajnih travnikov 13 odstotkov, barjanskih travnikov pa tri odstotke, niso najugodnejše. Po grobi oceni potrebnih sredstev, brez stroškov dela zaposlenih na MOL, bi za izvedbo strategije potrebovali, ob uspešni pridobiti zunanjih virov financiranja, 8,53 milijona evrov. Od tega iz občinskega proračuna 6,56 milijona evrov, za 1,96 milijona evrov pa bi na MOL kandidirali za sredstva Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, drugih tematskih razpisov ministrstev, za sredstva različnih programov EU ter za programe medregionalnega in čezmejnega sodelovanja, pa tudi za programe za raziskave in inovacije ter za varovanje okolja, narave in biodiverzitete.

V obdobju 2014–2020 je bilo za delovanje in izvedbo vseh ukrepov namenjeno okoli tri milijone evrov, MOL pa je podpirala predvsem manjše kmetije in jim omogočala razvoj, promovirala višje standarde pridelave in vzreje, trajnostno gospodarjenje ter krepitev kmetij preko diverzifikacije in ustvarjanja dodane vrednosti osnovnih proizvodov, skrbela za kontinuirani razvoj in dvig prepoznavnosti podeželja, pa tudi za njegovo ohranjanje in delovanje različnih interesnih skupin, krepila kratke razvojne verige in povezovanje deležnikov za skupen nastop na trgu ter izobraževala in osveščala tako kmete kot potrošnike.

Nepričakovano veliko je bilo zanimanje za sofinanciranje naložb v predelavo kmetijskih pridelkov ter razvoj turizma na podeželju. K spremembi miselnosti je pogosto prispevala tudi menjava generacij na kmetijskih gospodarstvih. Med upravičenci sta se izoblikovali dve ciljni skupini z različnimi interesi. Na eni strani želja po včasih že pretirani diverzifikaciji, na drugi strani tisti, ki jih diverzifikacija ne zanima ali pa zanjo nimajo znanja, kapacitet ali zagonskih sredstev.

Pridelava in predelava sadja

Posebej na majhnih kmetijah in območjih z omejenimi dejavniki so dopolnilne dejavnosti na kmetiji lahko odločilne za preživetje in obstoj kmetij. Skupno so kmetije v MOL registrirale 25 različnih dopolnilnih dejavnosti, pogosto več kot eno na kmetijo. Najzahtevnejši je turizem na kmetiji, najpogostejše pa so dejavnosti, povezane s predelavo sadja, pridelavo sokov in pijač. Sledijo dejavnosti, povezane s predelavo žit, peko kruha in peciv, pomembna je tudi pridelava začimb, predelava mleka in mesa. Število registriranih dejavnosti na kmetijah se povečuje, prav tako število nosilcev dejavnosti in delež nosilk, največje povečanje pa je bilo pri predelavi sadja ter pridelavi sokov in žganih pijač.

Na občini kot osrednjo aktivnost za dvig prepoznavnosti podeželja navajajo Festival ljubljanskega podeželja, ki bi ga bilo potrebno vsebinsko okrepiti, programsko razširiti in prenoviti kot sezonski dogodek, hkrati pa bi moral festival »zapustiti središče mesta« in se razpršeno organizirati po četrtnih skupnostih. Za prepoznavnost so pomembne tudi tematske poti – in dostop do izhodišč z mestnimi avtobusi vsaj ob vikendih.

Med letoma 2014 in 2019 se raba tal ni bistveno spremenila, kljub temu so se kmetijska zemljišča zmanjšala za 191 hektarov na 8.833 hektarov. Na območju MOL je 882 kmetijskih gospodarstev, od tega je 141 gospodarstev večjih od 20 hektarov, 62 kmetij pa je manjših od dveh hektarov. Za razvoj kmetijstva na območju MOL so pomembne vse, tako večje poljedelske in živinorejske kmetije, kot tudi manjše zelenjadarske in sadjarske kmetije ter kmetije, kjer lastniki kmetujejo ob delu.

Najpomembnejša je govedoreja

Na območju MOL se največ prideluje koruza, v letu 2019 na 38,3 odstotkih njivskih površin, med ostalimi pa se zelenjadnice pridelujejo na več kot 550 hektarih, sledijo solatnice, korenovke, šparglji ter plodovke v rastlinjakih (paradižnik, paprika, kumare). Sadjarstvo se širi predvsem na hribovitem vzhodnem delu. Najpomembnejša kmetijska dejavnost pa je govedoreja, tako mlečna kot mesna proizvodnja. Na kmetijah je perutnine manj, čeprav na občini opažajo, da se vse več kmetij odloča za manjše domače reje nesnic v opuščenih govejih hlevih (v kletkah ali v talni reji).

V obdobju 2014-2020 je MOL omogočila možnost nadaljnjega razvoja 24 kmetijskim gospodarstvom, vzdrževala je med 15 in 25 kilometri poljskih poti, izvedla dve komasacij - tudi zaradi denacionalizacij, urejenih je bilo 9 vrtičkarskih območij v skupni površini približno 9 hektarov. Z novo sedemletno strategijo pa želijo v MOL izboljšati pogoje za delo in pridelavo na kmetijah ter vzpodbujati ekološki načina kmetovanja, nadaljevati s komasacijami, vzdrževanjem poljskih poti, še povečati število registriranih dopolnilnih gospodarskih dejavnosti (z 272 na 302), povečati število postopkov za širitev in preselitev kmetij.