Neomejen dostop | že od 9,99€
Spoštovana predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ob tem odprtem pismu se vam iskreno zahvaljujem za vaš trud in prizadevanja za blaginjo naše države. Ob letošnjem dnevu državnosti ste odprli vrata predsedniške palače in spregovorili o pomenu ohranjanja Slovenije za prihodnje generacije. Še posebej ste poudarili pomen dialoga, zato se na vas obračam kot študent, ki zaključuje magistrski študij biotehnologije na univerzi v Ljubljani.
Ena od ključnih težav, ki jih sam in mnogi mladi opažamo, je velik trend centralizacije Slovenije. Mnoge javne ter uradne institucije in mnoga znanstveno obarvana delovna mesta so locirana izključno v Ljubljani. Tudi delovna mesta, kjer delo poteka skoraj izključno preko računalnika in ne zahteva fizične prisotnosti na enem mestu, zahtevajo prisotnost v ljubljanski pisarni. Ob vsem napredku digitalne tehnologije in vedno večji dostopnosti dela na daljavo se poraja vprašanje, zakaj večja decentralizacija ni obravnavana kot strateška možnost, ki bi koristila tako glavnemu mestu kot celotni državi.
V zadnjih letih je vse več posameznikov – ne le iz obrobnih regij, temveč tudi iz bolj oddaljenih mest – prisiljenih vsakodnevno migrirati v Ljubljano. Zjutraj in popoldne se tako na cestah in železniških povezavah srečujemo z nenehnimi zastoji, preobremenjenostjo infrastrukture ter povečano onesnaženostjo. Tak način življenja ljudem odvzema dragocen čas, ki bi ga sicer lahko preživeli z družinami ali posvetili dejavnostim, ki prispevajo k osebnemu zadovoljstvu in družbeni blaginji.
Prav tako se zaradi tega povečuje obremenitev Ljubljane kot glavnega mesta. Ne samo, da to vpliva na prometno in stanovanjsko infrastrukturo, ampak tudi na kakovost javnih storitev in vsakodnevnega življenja prebivalcev prestolnice. Vse to prispeva k občutku prenasičenosti in zmanjšuje kakovost življenja tako za tiste, ki v Ljubljani prebivajo, kot za tiste, ki jo dnevno obiskujejo zaradi službenih obveznosti.
Verjamem, da bi decentralizacija, ki bi vladnim institucijam in podjetjem omogočila razpršenost po večjih slovenskih mestih, lahko vodila v enakomernejšo razvojno porazdelitev in s tem prinesla pozitivne učinke na nacionalni ravni. Poleg tega bi spodbujanje dela na daljavo, kjer je to mogoče, lahko pripomoglo k izboljšanju kakovosti življenja zaposlenih in zmanjšanju obremenitve prometne infrastrukture.
Dovolite mi, da v okviru problematike centralizacije izpostavim še pomemben vidik, ki se nanaša na mlade v naši državi. Vse več mladih, še posebej tistih, ki so zaključili izobraževanje na visokošolskih ustanovah, opaža, da izven Ljubljane le redko najdejo zaposlitve, ki bi bile skladne z njihovimi kompetencami in stopnjo izobrazbe. V iskanju priložnosti so zato pogosto prisiljeni preseliti se v Ljubljano, kjer pa se soočajo z izzivi, povezanimi s stanovanjsko krizo in visokimi stroški najemnin. Najem stanovanja v Ljubljani marsikateremu mlademu človeku predstavlja finančno breme, ki močno presega njegove zmožnosti. Zaradi visokih življenjskih stroškov mladim po poravnavi najemnine pogosto ne ostane dovolj sredstev za normalno življenje in uresničevanje osebnih ambicij. S to težavo se sooča veliko mladih, zaradi česar se mnogi odločijo, da svoje priložnosti poiščejo v tujini, kjer so pogoji bolj dostopni in prilagojeni začetku kariere.
Poznam veliko izjemno talentiranih posameznikov, vrhunskih študentov in diplomantov, ki so zaradi teh razlogov zapustili Slovenijo. To je neprecenljiva izguba za našo državo, saj na ta način ostanemo brez mladih strokovnjakov, ki bi lahko prispevali k napredku slovenskega gospodarstva in dvigu njegove konkurenčnosti. Njihove inovativne ideje, znanje in energija, ki jih vlagajo v družbo v tujini, bi lahko krepili razvoj naše države, če bi jim ponudili ustrezne možnosti tukaj.
Za obvladovanje izzivov centralizacije in izboljšanje kakovosti življenja po vsej Sloveniji predlagam, da država začne strateško podpirati decentralizacijo tako, da vladne in druge javne institucije ter delovna mesta, ki omogočajo delo na daljavo, postopoma preseli v druga večja slovenska mesta. S to pobudo bi posamezniki, ki živijo izven Ljubljane, imeli boljše možnosti, da ostanejo blizu doma, ne da bi se morali za enakovredne zaposlitvene možnosti seliti v prestolnico. Prav tako bi ta korak razbremenil Ljubljano in spodbudil razvoj lokalnih gospodarstev, kar bi prispevalo k večji enakosti v dostopu do delovnih mest.
Poleg tega je ključno, da država uvede dodatne spodbudne ukrepe za delo na daljavo, kjer je to izvedljivo. Takšna prilagoditev bi zmanjšala potrebo po množičnem vsakodnevnem migriranju v Ljubljano in obremenitvi prometne infrastrukture. Delo na daljavo bi omogočilo večjo fleksibilnost zaposlenih in izboljšalo ravnovesje med delom in prostim časom. Tehnološka infrastruktura, ki jo tak pristop zahteva, je že dostopna, zato bi bil ta premik tudi finančno in izvedbeno vzdržen.
Navsezadnje bi bilo priporočljivo, da se sprejmejo ciljani ukrepi za podporo mladim, ki začenjajo kariero, vključno s stanovanjsko podporo izven Ljubljane. S stimuliranjem nastanitvenih možnosti za mlade strokovnjake in novozaposlene v različnih regijah bi zagotovili, da lahko mladi ostanejo v Sloveniji ter prispevajo k njeni rasti. Z ustreznimi finančnimi olajšavami in subvencijami za stanovanja v regijskih centrih bi zmanjšali migracijo mladih v tujino, kar bi dolgoročno okrepilo slovensko gospodarstvo in družbo kot celoto.
Hvala, ker ste prisluhnili tem predlogom za bolj uravnotežen in trajnostno usmerjen razvoj naše države. Vesel bi bil kratkega odgovora ali kritike mojih razmišljanj.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji