Pismo ministrici za kulturo po dnevu reformacije

Spoštovana ministrica dr. Asta Vrečko, ob letošnji proslavi ob dnevu reformacije sta Vas Generalni sekretariat vlade RS in Protokol Republike Slovenije, ki sta jo pripravila, naprosila, da ste zbrano občestvo nagovorili. Sprašujem vas, kako je mogoče, da kulturno proslavo, kot je za dan reformacije, pripravlja Protokol Republike Slovenije, ki nima nobenega poznavanja in odnosa do slovenskih protestantov? Ta proslava mora soditi – tako kot Prešernova proslava (7. februar) – v pristojnost vašega ministrstva.

Zato je bil rezultat porazen. Strinjam se, da je po jezikovni plati sodeloval dr. Kozma Ahačič, vse glasbeno pa je bilo na ravni happeninga neznanih mladih ustvarjalcev. Ne strinjam se, da so v Protokolu izbrali nekoga s psevdonimom Bowrain (v prevodu Ricamav), ki je za to priložnost komponiral glasbo. Dobro! Naj on komponira. Ampak, da gre tale Bowrain preprirejati že skomponirano in za vse zasedbe prirejeno in uzakonjeno Premrlovo himno, z napačnimi harmonijami in v slabi vokalni izvedbi neke bledolične »Ane Frank«? Izpadlo je kot komemoracija za dan spomina na mrtve. Organizator je to izvedbo potrdil in jasno je, zakaj. Gospa Benedetti, muzikologinja, se je (žal) upokojila. V Protokolu sedaj sedijo neki aparatčiki, ki bodo sedeli tam, tudi ko bomo imeli novega predsednika oziroma predsednico – in ravno oni sami se ne držijo protokola. Državna himna je eden od treh državnih simbolov, ki se jih ne sme skruniti! So svetinje!

Zdaj pa druga plat vsebine proslave. Protestanti (Trubar, Bohorič, Krelj, Dalmatin in drugi) so prvi izdali pesmarice z napevi (z notami) v slovenskem jeziku. Kako je mogoče, da vsa ta leta vse proslave poudarjajo samo prevod Dalmatinove biblije, Abecedarij in druge knjige, ko pa je Trubar izdal pesmarice Catechismus (1550), Ena duhovska peissem subper Turke … (1567), Eni psalmi (1567), Ta pervi psalm … (1579) in Slovensko protestantsko pesmarico (1584), kjer so zapisani napevi (z notami) in s slovenskimi besedili. To so bili prvi slovenski glasbeni tiski.

Pričakoval bi, da bi na proslavo uvrstili priredbe in obdelave teh protestantskih napevov, ki so pisani v modusih – starih srednjeveških lestvicah. Do sedaj je prirejenih 159 skladb na napeve iz teh pesmaric za različne zasedbe! Za proslavo ni treba najemati in plačevati »umetnikov«, ki niti ne poznajo slovenske zgodovine, kaj šele glasbenoteoretičnega ozadja protestanskih napevov.

Gospa ministrica! Spoštujem vaše dosedanje delo in vaše poglede na kulturo. Zatorej vas prosim, da si prizadevate, da bo praznik dan reformacije prešel v pristojnost vašega ministrstva za kulturo in da pri oblikovanju vsebine proslav upoštevate tudi glasbeno delo slovenskih protestantov. Luther in Trubar bi vam bila hvaležna. Jaz tudi!