Erniša: Reformacija je odločitev uresničevati se v poštenosti

Reformacija in njeno praznovanje ne pomeni le spominjati se, ampak predvsem odločitev, da se nenehno spreminjamo in uresničujemo v vrednotah, kot so pridnost, poštenost, odgovornost in empatija, je v pridigi ob dnevu reformacije dejal častni škof slovenske evangeličanske cerkve Geza Erniša. Pozval je k pomoči tistim, ki težko živijo.

Pri tem je po njegovih besedah upravičeno vprašanje, kaj lahko tudi sam storim za lepši in prijaznejši danes in jutri. »Vsi bi tako radi spreminjali svet, le sebe težko spremenimo,« je v bogoslužju v Moravskih Toplicah, ki ga je prenašala Televizija Slovenija, dejal Erniša.

Reformacija je med drugim pomenila odpoved nebrzdani slasti in želji po oblasti in moči, ta slast je navzoča še tudi danes, je opozoril in dodal, naj bo reformacija »skupna pot vseh tistih, ki Kristusov nauk o vesoljnem bratstvu in sestrstvu med vsemi ljudmi nosijo kot plamenico novega upanja za ves svet«, še posebej sedaj v času izzivov, med katerimi je tudi covid-19.

Zaželel je, da bi v Jezusovih besedah našli moč za premagovanje strahu, osamljenosti, malodušja ter da bi na svoja ramena prevzeli bremena in skrbi tistih, ki težko živijo. »Želim, da najdemo toplo besedo in toplo dlan, ko to najbolj potrebujemo,« je dejal.

Ob navedbah besed apostola Pavla, da »ni ne Grka, ne Juda, ne gospodarja, ne sužnja, vsi ste eno v Kristusu«, je poudaril, da je treba gojiti vesoljno bratstvo in sestrstvo, in sicer danes, ne šele jutri, in da mora biti tukaj in zdaj Slovenec Slovencu brat.

Praznik reformacije mora po njegovih besedah »iz zakulisja na površje in v srce slehernega človeka«, in to zaradi vrednot, ki jih zagovarja in uči. »In iz zakulisja mora v srce slehernega Slovenca kot spomin na veličastne in pomembne dogodke naše preteklosti, na površje zaradi naše kulture, naše nacionalnosti, našega jezika, naših knjig, naše Biblije in našega Očenaša, in tudi zaradi našega obstoja na prepihu tega sveta,« je dodal.

Reformacija je po njegovih besedah med drugim možnost, da si ljudje »prosto volimo svojo vero, postavo in pot«, in temu je treba dati prednost, kajti »na Božjo stran« nas ne pripeljejo ne takšna ali drugačna pripadnost, intelekt ali denar. »Ne plačan odpustek. K Bogu nas pripelje le njegova milost, vera, ljubezen, ki tudi nam mora postati nekaj osebnega, nekaj lastnega, nekaj vsakdanjega,« je poudaril.