Simoniti: Reformacija je odprla duhovno pot uveljavitvi slovenščine

Reformacija je odprla duhovno pot uveljavitvi slovenščine ter s tem tudi uveljavljanju, krepitvi in utrditvi kulturne, narodne in nacionalne samobitnosti, je na državni proslavi pred dnevom reformacije, 31. oktobrom, poudaril minister za kulturo Vasko Simoniti. V svojem govoru se je osredotočil na razvoj slovenščine kot knjižnega jezika.

Minister je spomnil na izbruh »konfesionalnega spora, ki je razklal zahodno krščanstvo«, ko naj bi Martin Luther 31. oktobra 1517 pribil na vrata wittenberške cerkve svojih 95 tez. Razkol je povzročil vojne, ki so bile slovenskemu prostoru prizanesene, je pa reformacija odprla duhovno pot uveljavitvi slovenščine ter s tem tudi uveljavljanju, krepitvi in utrditvi kulturne, narodne in nacionalne samobitnosti.

Naš knjižni jezik se je rodil v turbulentnem času

Na začetku te poti stoji Luthrov mlajši sodobnik Primož Trubar, ki je s Katekizmom in Abecednikom ustvaril knjižni jezik, ki je bil vsem razumljiv in dostopen, s tem pa je kot protestantski duhovnik približal vernikom božjo besedo. »Slovenščina je torej z reformacijo dobila možnost, da se razvije kot knjižni jezik, in to nalogo so naši protestantski pisci več kot odlično opravili,« je povedal Simoniti.

V govoru je spomnil še na druge reformatorje, Adama Bohoriča in njegovo prvo slovnico slovenskega jezika ter Jurija Dalmatina in njegovo Biblijo. Njen prevod po ministrovem mnenju pomeni vrh slovenske protestantske književnosti in edinstveno delo na vsej kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva.

Kip Primoža Trubarja v veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. FOTO: Roman Šipić/Delo

V naslednjih stoletjih se je slovenščina funkcionalno, jezikoslovno in umetniško razvijala. S Francetom Prešernom je po ministrovih besedah doživela največjo potrditev in se postavila ob bok najbolj razvitim knjižnim jezikom tedanje Evrope. V 19. stoletju je dobila mesto v jezikoslovni znanosti, v 20. stoletju in do danes pa se je razvila v uradni jezik samostojne države.

»In če se vrnem k reformaciji in slovenskemu knjižnemu jeziku, lahko rečem, da se je naš knjižni jezik rodil v turbulentnem času iz duhovnih globin Primoža Trubarja. Ta jezik je danes živ, odprt do novosti, razvija se v duhu ustvarjalnosti, to je jezik, ki se kaže kot neizčrpen vir čustvene, duhovne in miselne kondicije njegovih govorcev,« je poudaril Simoniti.

Osrednjo državno slovesnost ob prazniku so v Krškem pripravili iz želje po policentričnosti izvedbe državnih proslav. Udeležila sta se je predsednik republike Borut Pahor in premier Janez Janša. Dan reformacije je sicer kot državni praznik v Sloveniji določen od leta 1992.