Odprto pismo samostanu Pleterje

Gospodje, pred tedni sem na vaš elektronski naslov kartuzija.pleterje@rkc.si poslal naslednje pismo: »Spoštovani in dragi gospodje, moj oče, slikar Čoro Škodlar, je sredi prejšnjega stoletja portretiral vašega priorja, svojega dobrega prijatelja. Ne spomnim se imena in priimka gospoda priorja, vem samo, da je bil po rodu iz Zagreba.

Portret gospoda priorja je bil po veljavnih uzancah hranjen v ateljeju mojega očeta do priorjeve smrti, nato pa je bil prenesen v Pleterje, kjer zagotovo še vedno visi. Vljudno in lepo vas prosim: ali bi zaradi dokumentacije del mojega očeta lahko nekako dobil fotografijo tega portreta? Za vaš odgovor se vnaprej najlepše zahvaljujem in vam želim vse dobro, vaš Črt Škodlar, režiser v pokoju. Lepo prosim, če mi potrdite prejem tega pisma.«

Od naslova (Kartuzije Pleterje) nisem prejel nobenega potrdila o prejemu, kaj šele odgovora. Menil sem, da je napaka najbrž kje v mojem računalniku ali spletnem programu. Spomnil sem se, da je to bil p. dr. Josip Edgar Leopold. Baje je bil celo mason, moj oče pa je z njimi imel zelo dobre odnose. Več o priorju je objavljeno v časopisu Časnik, dne 12. julija 2019, avtorja Francija Koncilije v članku z naslovom Kalvarija legendarnega pleterskega priorja p. dr. Josipa Edgarja Leopolda (glej: https://www.casnik.si/p-josip-edgar-leopold-in-njegova-kalvarija-zaradi-sodelovanja-s-partizani/).

Ponovno sem šel preverjat vse razpoložljive spletne strani o Kartuziji Pleterje, dokler končno nisem izbrskal spletnega mesta (http://www.kartuzija-pleterje.si/slo/zgodovina.html), kjer je napisano: »1943 Pri partizanskem napadu pogori 17 celic.«
Javno sprašujem Kartuzijo Pleterje, njeno trenutno vodilno inštanco ali pa kar »rkc« (domeno, pod katero je registriran kartuzijski spletni naslov): Gospodje, zakaj lažete? Ali ne kršite božje zapovedi?! Ali vas ni sram?

Po vojni je sam maršal Tito obiskal Pleterje. Moj oče in mati sta bila osebno prisotna, skupaj z njunim prijateljem Edom Turnherjem - Primožem (glej spletno mesto https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi737411/).
Gvardijan je takrat dovolil vstop v samostan samo suverenu (!) države, to je predsedniku Titu, in soprogi suverena, to je Jovanki Broz. Pri vratih so se rinile in gnetle zaslužne prvoborke, kot so Lidija Šentjurc in Vida Tomšič z borčevskimi prijateljicami. Ampak morale so dolgih nosov ostati zunaj!

Ne ljubi se mi brskati po starih časopisih, ampak pomemben obisk maršala Tita v Pleterjah je zagotovo bil kje objavljen.
Gospodje, še enkrat: Ne pričaj po krivem!

Ali pa v teh norih časih že velja kaj drugega?

Naj zaključim: pleterski brinjevec je pa res prima. Kar držite se tega dela, zgodovinsko resnico in trenutno politiko pa raje opustite!