Odprto pismo predsednici Nataši Pirc Musar: pravica za družbenike

Pred štiriindvajsetimi leti, natančneje 24. junija 1999, je Državni zbor (DZ) RS po hitrem postopku sprejel zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki je po mnenju nekaterih pravnikov eden od najbolj spornih in, kot se bo v nadaljevanju ugotovilo, tudi eden od najbolj krivičnih zakonov, sprejetih v samostojni Sloveniji.

S tem zakonom naj bi se določene kapitalske družbe, registrirane kot d. d. in d. o. o., zaradi nedelovanja in neuskladitve kapitala do konca leta 1994 izbrisale iz sodnega registra in dolgovi prenesli na njihove družbenike. Zakon je v svojem četrtem odstavku 27. člena vseboval naslednjo fikcijo: »V primeru prvega odstavka tega člena se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD«. Pri tem je 394. člen zakona o gospodarskih družbah (ZGD) določal pogoje za prenehanje družbe, ki temeljijo na prostovoljni odločitvi družbenikov oz. delničarjev. Po drugem odstavku 29. člena ZFPPod so se sklepi o izbrisu družb vročali samo gospodarskim družbam.

Zaradi večjega števila prejetih pobud je ustavno sodišče (US) 25. oktobra 2002 sprejelo odločbo U-I-135/00-77, s katero je večinsko potrdilo najbolj sporne člene ZFPPod. Ugotovilo je, da 2. odstavek 29. člena ni v neskladju z ustavo, čeprav je pozneje v primerljivem primeru ugotovilo nasprotno (U-I-179/15). Pri presoji najbolj spornega četrtega odstavka 27. člena je US v 75. točki ugotovilo, da »navedena določba ne predstavlja pravne fikcije«, ampak da gre za »neizpodbojno pravno domnevo«. Ustavno sodišče je glede odgovornosti družbenikov vpeljalo pojme »aktivni« in »pasivni« družbenik ter se pri tem sklicevalo na članek avtorja B. Rejca. Vendar je avtor v citiranem članku jasno zapisal, da določila 27. člena pomenijo radikalen odmik od načela subjektivne odgovornosti družbenikov, da spreminjajo »pravila igre«, kot jih je uredil ZGD, ter da so ustavno sporna, tako da bi veljalo razmisliti o smiselnosti in koristnosti tega člena ter ga odpraviti. Zato odločitev US, da se četrti (in peti) odstavek 27. člena ZFPPod razveljavi, kolikor se nanaša na družbenike, ki v smislu obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe, predstavlja eno izmed največjih pravnih manipulacij nasploh. (Več o spornosti te odločbe je bilo zapisano na teh straneh 26. novembra 2022.) Zaradi tega lahko upravičeno trdimo, da je DZ družbenike izbrisanih podjetij razglasil za neprištevne in da je ustavno sodišče temu pritrdilo. Pri tem je bilo prizadetih okoli 40.000 družbenikov oziroma več kot 100.000 oseb (z njihovimi družinskimi člani).

Glavni vzrok za tedanjo plačilno nedisciplino so bila nekatera velika podjetja, ki niso plačevala malim podjetjem. Tedaj veljaven konformni izračun obresti je končni dolg povečal za od 6- do 30-krat. Nemalokrat se je zgodilo, da so tedanje dolgove za simbolno ceno odkupovali iznajdljivi posamezniki ali podjetja. Končna posledica tega so bili na strani družbenikov izguba hiš, stanovanj, ločitve ... Zato lahko trdimo, da so bili vzroki za sprejetje ZFPPod drugje ter da sta postopek sprejemanja pomembnega zakona po hitrem postopku in odločba US nelegitimna.

Pozneje je bilo več poskusov poprave tega v svetovnem merilu edinstvenega zakona. Leta 2007 je US razveljavilo ZFPPod-B zaradi pobude znanega podjetja, ki se je ukvarjalo z odkupom terjatev (U-I-117/07). Konec leta 2007 sprejeti zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je dokončno opredelil aktivnega družbenika kot tistega, ki ima najmanj 25 odstotkov glasovalnih pravic, in je pri tem še vedno odstopal od splošno veljavnih načel. Oktobra 2011 je DZ sprejel zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), po katerem bi se družbenike oprostilo obveznosti, nastalih na podlagi ZFPPod in ZFPPIPP, razen če bi bili izpolnjeni pogoji za spregled pravne obveznosti v skladu z 8. členom ZGD-1.

Pred štiriindvajsetimi leti, natančneje 24. junija 1999, je Državni zbor (DZ) RS po hitrem postopku sprejel zakon o finančnem poslovanju podjetij. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-307/11 razveljavilo od 1. do 17. člena tega zakona. Pri tem je ustavna sodnica E. Korpič-Horvat v svojem odklonilnem ločenem mnenju med drugim zapisala: »Da se je Ustavno sodišče zavedalo ustavno neskladnega položaja družbenikov, izhaja iz same odločitve, ko je ohranilo v veljavi 18. člen ZPUOOD, s čimer je bilo za naprej neskladje odpravljeno, ni pa bilo sanirano za nazaj, s čimer pa nisem mogla soglašati.«

Državni zbor je aprila 2018 sprejel zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (ZPPDID), ki je določal prekinitev vseh postopkov v zvezi z izbrisanimi družbami do dokončne odločitve velikega senata evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Lekić. To je v odločbi 36480/07 z datumom 11. december 2018 zapisalo, da izpodbijani ukrep, v tem primeru plačilo dolga upniku, »ni pomenil individualne in prekomerne obremenitve za pritožnika«. V tej odločbi, ki bi bila vredna posebne obravnave, sta sodnici Turković in Mourou-Vikström podali skupno odklonilno ločeno mnenje, v katerem sta med drugim zapisali, da »gre za očitno nerazumno določbo, ki nalaga prekomerno breme določenim družbenikom podjetja samo zato, ker niso začeli postopka likvidacije«, in da je to »huda in neomejena denarna kazen, medtem ko bi zgolj globa in plačilni nalog za prenehanje dosegla isti cilj«.

Pri zadnjem poskusu poprave novembra 2021 so tedanje vladajoče stranke SDS, NSi in SMC vložile amandmaje k predlogu zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR), zaradi katerih oškodovani družbeniki ne bi mogli dobiti odškodnine. Pri obravnavi zakona v DZ so bili omenjeni samomori kot posledica krivične zakonodaje, a kljub temu je bil potrjen predlog vladajočih strank. S tem zakonom naj bi bili poplačani upniki, in to najbrž tisti, ki so odkupovali terjatve, kar nakazuje predvideni znesek za odškodnine (45,5 milijona evrov). Zelo indikativno je, da je bilo o tej problematiki v javnosti zelo malo objav, ki pa so imele zelo zgovorne naslove, kot na primer: Ko do konca življenja plačuješ za izjavo, ki je nikoli nisi dal, Nič kriv, nič dolžan, plačaj! in »Suženjske« zamudne obresti – odlična naložba.

Zaradi takšnega razvoja dogodkov vas, predsednica republike gospa Nataša Pirc Musar, kot osebo, ki se je javno zavzemala za zaščito človekovih pravic, pozivam, da pri reševanju tega problema posredujete, da pride do dialoga med tistimi, ki se zares borijo za njegovo pravično rešitev, in tistimi, ki so ta problem dejansko povzročili. V nasprotnem bo dana podlaga za druge neutemeljene izbrise.