V rokah imam skrpucalo, ki lahko pride samo s sodišča: tako je videti delo pokoronskega brežiškega sodišča.
Galerija
Pravico imam, da mi nemudoma pošljete nov sklep, s podatki, ki jih imate v vaših debelih knjigah in datotekah. Foto Reuters
V rokah imam skrpucalo, ki lahko pride samo s sodišča: tako je videti delo pokoronskega brežiškega sodišča.
Prejeli smo sklep o dedovanju, ki je v podatkih tako grozljivo napačen, da je kot uradni dokument pravzaprav edino sprejemljiv za najvišji sodni pritožbeni organ in potem za v peč! Že na prvi strani prav kriči osnovni podatek o mojem pokojnem možu: rojen 5. 5. 1945. Resnica je 6. 6. 1945! V drugi točki sklepa je zapisan kot dedič neki Erik Veršec. Moj, najin sin je Evald Rožman – upam, da mi ne bo treba tega posebej dokazovati.
V zvezi s tem predsednici brežiškega sodišča sporočam: Pravico imam, da mi nemudoma pošljete nov sklep, s podatki, ki jih imate v vaših debelih knjigah in datotekah.
Torej: Kar se pravice in resnice tiče, vaše sodišče še ni prišlo do točke, ko naj bi vedelo, zakaj je tam, kjer je. Moje strahotne izkušnje z vami to samo potrjujejo!
Če kdo, sem jaz, Erna Ernestina Rožman tista, na kateri se lahko lomi vse – od najbolj bizarnih do življenjsko usodnih napak! Vse, kar je v zvezi z državnimi organi v tej Sloveniji, je kot loterija: na vsakih sto tisoč eden srečen. Jaz bom opozarjala na napake samo zato, da se jim drugi morda srečno izognejo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji