Obresti – univerzalni temeljni odhodek?

Obresti – univerzalni temeljni odhodek?

V članku z naslovom O težavah, ki jih prinašajo višje obrestne mere, pa nič (Delo, 1. julija, stran 12) je gospod Bine Kordež razgrnil nadvse zanimiv pogled na višino obrestnih mer in njihov vpliv na inflacijo.

Med drugim, če citiram le enega od več vsebinsko podobnih stavkov, pravi: »(...) vendar je tudi zelo veliko uglednih imen s področja ekonomije, ki menijo drugače. Kot pravijo, je inflacija v zadnjih dveh letih ponudbene narave in zato zvišanje obrestnih mer nima večjega učinka.« V nadaljevanju zaključi: »Ali pa je to zviševanje bolj rezultat pritiskov finančnih lobijev na vodenje denarne politike? Teh odgovorov od centralnih bankirjev ne bomo slišali, sploh ker niti vprašanj nihče ne postavlja (…).«

Višje obrestne mere za posojila gospodarstvu se seveda prelivajo v proizvodne cene, potrošniki v trgovinah rast cen opažamo vsak dan, da o kreditojemalcih za stanovanja ne govorim.

Po drugi strani banke beležijo največje dobičke v zgodovini, ki so, kot se temu reče, »robustni«. Z drugimi besedami, zaradi višjih obresti na vsakem koraku v izbrane žepe plačujemo več prav vsi in na to nimamo nobenega vpliva.

Zato je smiselno, da v svoj besednjak vpeljemo univerzalni temeljni odhodek, saj ga v resnici že imamo. Zanj so se na naš račun in brez kakšne javne razprave suvereno odločili izbrani bančni krogi. Bo pa kapital kajpak dobival živčni zlom vsakič, ko bo tekla beseda o morebitnem univerzalnem temeljnem dohodku kot rešitvi za nepoštenost tega sveta.