ECB znova povišala obrestne mere

Evropska centralna banka je vse tri ključne obrestne mere zvišala že osmič zapored, tokrat za 25 bazičnih točk, na najvišjo raven po letu 2001. Tako se obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišuje na štiri odstotke, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,25 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,5 odstotka. ECB je ob novih makroekonomskih projekcijah pustila odprta vrata za nadaljnje obrestno ukrepanje.

»Inflacija se znižuje, vendar bo predvidoma predolgo ostala previsoka. Odločeni smo zagotoviti, da se bo čimprej vrnila na dvoodstotni srednjeročni cilj,« je v obrazložitvi povedala predsednica ECB Christine Lagarde. V maju je namreč povprečna medletna rast cen v državah z evrom znašala 6,1 odstotka, osnovna inflacija, očiščena cen hrane in energentov, pa je bila v povprečju 5,3-odstotna.

ECB zdaj pušča odprta vrata za nova zvišanja obrestnih mer. Finančna javnost sicer pričakuje še vsaj eno zvišanje obrestnih mer, in sicer že na prihodnjem zasedanju sveta ECB 27. julija. »S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo ključne obrestne mere ECB dosegle raven, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čim prej vrnila na ciljno dvoodstotno raven v srednjeročnem obdobju, in bomo obrestne mere na tej ravni ohranjali tako dolgo, kot bo treba,« je poudarila prva dama ECB.

V junijskih makroekonomskih projekcijah strokovnjaki evrskega sistema pričakujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 5,4 odstotka v letu 2023, tri odstotke v letu 2024 in 2,2 odstotka v letu 2025, na drugi strani pa so zvišali projekcije osnovne inflacije zaradi učinkov trga dela na inflacijska gibanja. Strokovnjaki so projekcije gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto rahlo popravili navzdol. Zdaj pričakujejo, da bo gospodarska rast znašala 0,9 odstotka v letu 2023, 1,5 odstotka v letu 2024 in 1,6 odstotka v letu 2025.

Vasle: Vstopamo v krčenje naše bilance

»V začetku tega leta je prišlo do zastoja gospodarske rasti in celo manjšega padca, a v drugi polovici leta pričakujemo ugodnejša gibanja, tako da bo gospodarska rast v evrskem območju le malo nižja od enega odstotka. V letih 2024 in 2025 pa se bo rast ponovno okrepila in bo nad potencialno rastjo. Razmere na trgu dela ostajajo zelo ugodne in jim v preteklosti nismo nikoli bili priča v taki fazi gospodarskega cikla. V Sloveniji imamo rekordno ugodne podatke glede števila zaposlenih in brezposelnih. Tudi na evropski ravni pričakujemo, da se bodo ugodna gibanja nadaljevala letos in v prihodnjih dveh letih,« je napovedi pokomentiral guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Kar zadeva inflacijo, se je napoved osnovne inflacije za letos in prihodnje leto močno povišala, nekoliko pa tudi za leto 2025. »Glede na to, da pri odločanju o obrestnih merah upoštevamo trenutna inflacijska gibanja, kakšna so pričakovanja glede osnovne inflacije, in kako hitro delujejo naši ukrepi, smo se odločili, da nadaljujemo z dvigom obrestnih mer za 0,25 odstotne točke. Hkrati smo sprejeli tudi odločitev, da konec tega meseca dokončno prenehamo z reinvestiranjem v okviru nakupov vrednostnih papirjev. Torej, da vstopimo v področje krčenja naše bilance,« je ukrepe ECB razložil slovenski guverner.

Kar zadeva prihodnje obrestne odločitve, Vasle napoveduje, da »bodo ravnali enako kot v zadnjih mesecih. Odzivali se bomo na spremembe v gibanjih, podatkih in pričakovanjih. Če bi se zadeve glede inflacije dodatno poslabšale, če bi zaznali, da se ohranjajo ali pojavljajo novi pritiski, smo pripravljeni sprejeti dodatne odločitve tudi pri obrestnih merah.«