V letu 2019 slavimo 100 let priključitve Prekmurcev k matični domovini, Sloveniji. To je pomembna obletnica za občino Apače. Načrtujejo se proslave in razne obeležitve obletnice, s katero je Slovenija pridobila pomemben del svojega ozemlja – obširno prekmursko ravnico z gričevnatim Goričkim. Le malo pa se govori o še eni pomembni prelomnici v tem delu Slovenije. Prav tako pred 100 leti je z mirovno pogodbo Slovenija pridobila ozemlje, ki je bilo z večino poseljeno s pripadniki nemško govorečega prebivalstva, to je Apaško polje.

Območje Apaškega polja ima kar nekaj prelomnih dogodkov v svoji zgodovini, ki so pustile trajne posledice za naslednje generacije, ki so tu živele. Eden izmed teh je tudi odločitev za dodelitev Apaškega polja Kraljevini SHS. Po prvi svetovni vojni je bila tako na podlagi senžermenske mirovne pogodbe 10. septembra 1919 sprejeta sredinska črta reke Mure (v veljavo stopila 16. julija 1920), določena kot državna meja z Republiko Avstrijo.

Apaško polje je bilo s tem dodeljeno Kraljevini SHS. Kot skoraj vsaka velika vojna je tudi prva svetovna, po njenem koncu, prinesla spremembe mej med državami v Evropi. Predvsem so se morale na novo določiti meje, zaradi razpada avstro-ogrske monarhije, in sicer med zmagovalnimi in poraženimi silami prve svetovne vojne. Na podlagi navedenega so pogajanja na mirovni konferenci v Parizu potekala tudi za območje Apaškega polja (danes občina Apače).



Slovenska stran je imela velik interes, da si pridobi Apaško polje kot del svojega ozemlja. Ti interesi so bili poleg političnih in prometnih tudi gospodarske narave. Apaška kotlina predstavlja izrazito kmetijsko območje, zato je bil interes, da se za novo Kraljevino SHS pridobijo kmetijska zemljišča za oskrbo s prehrano. Prav tako pa je bil interes, da se meja pomakne na reko Muro, saj bi se s tem zaradi naravne ovire zmanjšalo tudi tihotapstvo s pridelki in ljudmi.

Apaško polje je bilo do 13. januarja 1946, do datuma nasilnega izgona, večinoma poseljeno z nemško govorečim prebivalstvom, t. i. apaškimi Nemci. Kljub temu da je bilo po koncu prve svetovne vojne na Apaškem polju 87,5 odstotka nemško govorečega prebivalstva, je bilo to območje dodeljeno novoustanovljeni kraljevini SHS. Uradni jezik tega območja je postal slovenski.

ako se je »narodna manjšina apaških Nemcev« morala podrediti novim družbenim razmeram. Tedanja slovenska manjšina je skozi stoletja brez večjih težav živela s pripadniki nemške večine. V tukajšnje šole so z namenom poslovenjenja zaposlili slovenske učitelje. Pretežno iz Prekmurja so se v Apaško dolino priselile slovenske družine, slovenski jezik je prihajal vedno bolj v veljavo, čeprav s težavami na vsakem koraku. Priseljeni prebivalci iz Prekmurja so leta 1929 ustanovili Evangeličansko cerkveno skupnost v Apačah. Med obema vojnama se je več družin prostovoljno preselilo v Avstrijo, na območju je bilo vedno več slovenskih družin. Kljub temu je bilo nemško govoreče prebivalstvo še vedno v večini in tako je ostalo skoraj do konca druge svetovne vojne.



Nemško prebivalstvo je bilo sicer bolj premožno kot slovensko. Vse območje Apaškega polja je bilo izrazito kmetijsko – in še danes je tako. Apaški Nemci so še naprej upali, da bodo nekoč spet pod avstrijsko državo, a so meje ostale nespremenjene. Večinsko nemško govoreče prebivalstvo pa je dokončno doživelo tragično usodo po drugi svetovni vojni, ko je bilo 13. 1. 1946 izgnano s svojih domov. V Apače so se pretežno iz Prekmurja, Primorske, Bele krajine, Dolenjske in Notranjske priselile slovenske družine.

V zgodovini so zapisani veseli, manj veseli in tudi tragični dogodki, iz katerih se lahko veliko naučimo. Predvsem pa moramo z njimi živeti in se jih spominjati na dostojen način.

Obletnica priključitve Apaškega polja bo letos v občini Apače zaznamovana na prav poseben način. Za teden občinskega praznika se bodo septembra zvrstili dogodki, povezani z zgodovino tega območja na kulturnem in športnem področju, ter obujanje starih običajev, rokodelskih storitev in obrti. Zaradi priseljencev iz vseh koncev Slovenije je Apaško polje bogato s kulturno dediščino, ki jo želijo v lokalni skupnosti gojiti in prenašati iz roda v rod. Kot Slovenija v malem bodo dogodki vsekakor zanimivi za obiskovalce z vseh koncev Slovenije.