Nismo pošteni do narave

Skoraj vsi smo že prepričani, da so podnebne spremembe resničnost in vzrok za najrazličnejše tegobe na zemeljski krogli. Res je, da nekateri znanstveniki še vedno trdijo, da je človekov vpliv tako majhen, da ne more biti vzrok za tolikšne spremembe vremena. Nekateri trdijo, da so se v zemeljski zgodovini podobne že dogajale.

Od tistega »majhnega« človekovega vpliva pa velik delež predstavlja promet. Za to dejstvo skoraj vsi verjamemo, da je resnično.

Pa kot običajno nič ne naredimo, da bi ga spremenili. Polna usta pa so nas besedi o tem, kako moramo zmanjšati obremenjevanje narave, brez katere tudi mi ne bomo preživeli. Pa se postavimo v prometni konici na katerokoli krožišče v malo večjem naselju! Avtomobili se pomikajo korakoma. Pogosti so trenutki, ko motorji delajo v prostem teku, ko se kolone ne premikajo.

Ko pogledaš v avtomobile, vidiš ponavadi samo voznika. Najmanj štiri še razpoložljiva mesta so praviloma nezasedena. Pričakovali bi, da bomo kot naravovarstveniki, za katere se izpričujemo, naredili vse, da bi se na delo v enem osebnem avtomobilu vozili skupaj najmanj trije potniki. Samo malo volje in za začetek malo organizacijskih spretnosti bi bilo potrebno, pa bi šlo. Promet bi se zmanjšal vsaj za polovico. Se spomnite, ob večjih podražitvah bencina je tako že bilo?

Človek bi najraje predlagal, da do ureditve javnega prevoza na vseh ravneh podražimo pogonska goriva. Pa kaj, ko nam zdaj korona preprečuje združevanje in s tem učinkovitost javnega prevoza. Še naprej nam preostane samo besedičenje, kakšni varuhi narave, da smo. Ali pa naredimo z maskami korak k racionalizaciji našega prevoza na delo.