Neonikotinoide naj prepoveduje tudi domača uredba

Zadnje tedne je v naši državi spet prišlo na dnevni red vprašanje uporabe insekticidov iz skupine neonikotinoidov, katerih uporaba je bila leta 2011 prepovedana zaradi množičnega pomora čebel pri nas, ker želi vlada opustiti domačo uredbo o prepovedi, češ da uveljavlja evropsko.

Spominjam se, da so nas že v času približevanja Slovenije EU (to je pred letom 2004) od tam spraševali (državno strokovno komisijo za registracijo pesticidov), katerih pesticidov pri nas izjemoma ne bomo dovolili in zaradi česa. Naš predlog je bil, da neonikotinoidov, ki so takrat prihajali v promet in so bili dovoljeni v EU, pri nas ne bomo registrirali zaradi prevelike strupenosti za čebele. Takrat je prihajalo do prvih promocij čebele kranjske sivke v svetu.

Kmetijski lobi je nekako (še vedno se ne ve točno, kako) le dosegel, da so ti novi insekticidi prišli v promet tudi pri nas in sledili so množični pomori čebel, ki se jih gotovo še spominjate. Preko takratnega pametnega ministra za kmetijstvo smo po tem omenjenega leta dosegli prepoved teh strupov pri nas, kar velja še danes – po tej prepovedi tako množičnih pomorov čebel več ni bilo.

S tem namenom sem leta 2013 pisal v Delu za rubriko Znanost o tem, kaj so neonikotinoidi: da so to polsintetični derivati naravnega alkaloida nikotina, ki smo ga včasih, ko ni bilo še DDT in drugih sintetičnih insekticidov, uporabljali v živinoreji v obliki tobačnega prahu, ki je prihajal iz razvijajoče se tobačne industrije.

Nikotin je tudi pri velikih živalih pokazal močno toksičnost in pri odpravljanju bolhavosti in ušivosti je prihajalo do številnih zastrupitev rejnih živali. Z uvedbo sintetičnih insekticidov se je to močno spremenilo, vendar se je sčasoma začela pojavljati rezistenca insektov in pri dveh velikih svetovnih firmah, najprej pri Schellu (ZDA) in pozneje še pri firmi Bayer (Nemčija), so uspeli polsintetično iz molekule naravnega alkaloida dobiti nove spojine in jih poimenovali neonikotinoidi.

Trdili so, da so pridobili nove molekule insekticida, ki učinkujejo tudi na rezistentne seve insektov, in da so tudi manj toksični za živali. Prva trditev drži, druga pa absolutno ne, ker so neoinsekticidi bistveno bolj toksični za čebele, kot so bili vsi doslej znani insekticidi, razen nikotina samega. Različnost v državnih predpisih EU ne samo, da ni prepovedana, ampak je celo pričakovana in zaželena, zato je neutemeljena trditev predlagateljev, da gre za usklajevanje predpisov EU. EU se tega zaveda, mi pa ne – ali pa smo »žleht« in ne moremo shajati brez tega, da bi drug drugemu ne nagajali.

Nujno je, da pri prepovedi uporabe neonikotinoidov pri nas vztrajamo in obdržimo tudo domačo uredbo, če hočemo ohraniti našo plemenito kranjsko sivko, ki jo medtem občuduje in tudi kupuje ves svet, samo naši kmetijski lobiji nimajo toliko pameti, da bi vedeli, kaj počnejo. Žal se to izigravanje predpisov pri nas v kmetijstvu pogosto dogaja.

Spomnimo se samo lanskoletnega rano pomladnega pomora rečnih galebov na Ptujskem jezeru ali zastrupljanja naših plemenitih konj lipicancev – pa za to ni nihče odgovarjal, tako kot za nekdanje masovne pomore čebel z novimi insekticidi, ki smo jih odsvetovali, ni nihče odgovarjal. Postavite že enkrat vprašanje odgovornosti, drugače teh nesmiselnih potez ne bo konec.