Ne bodimo šleve na svojem dvorišču

Brez dela ni jela. Govorimo samo o zagonu gospodarstva, o nujnih velikih investicijah pa nič več.

Pa imamo nujne velike investicije. Karavanški predor in drugi tir sta prav gotovo nujna. Tudi koroška avtocesta je nujna. Ko bo gospodarstvo znova zaživelo, bo pomanjkanje prometnih rešitev spet glavna cokla našega gospodarskega razvoja. Zakaj ne bi zdaj o tem razmišljali in tudi ukrepali?

Še vedno nimamo rešenih niti deponij za odkopano zemljo, ki bo ostala pri načrtovani gradnji od drugega tira in karavanškega predora: tam bo za eno goro deponij, bilo bi je tudi za en otok. Nekoč smo že razmišljali o deponiji za otok v našem morju.

Politika takrat tega ni jemala resno. Tudi meje s Hrvaško ni jemala dovolj resno. Opazovali smo hrvaške poteze, mi pa nič, dokler nam sosedje niso poskušali zapreti izhoda v mednarodne vode. Naša poteza glede te problematike bi lahko bila, da bi ta umetni otok locirali daleč v odprto morje in si tako razširili naše teritorialne vode.

Imamo kaj kreativnosti? Trubar, Valvasor in Maister pa še kdo so bili naši veliki ljudje. Imamo danes še katerega velikega Slovenca? Veliko smo že zapravili, kajti »buči morje Adrijansko« za nas več ne buči. Lahko bi tudi Cankarjev očitek o nas ovrgli in se mu odkupili. Ne bodimo šleve na svojem dvorišču.