Naši rešljivi problemi

Izkušnje nas učijo, da na začetku uvajanja sprememb v neko organizacijo vedno nastopijo določeni problemi – ali zaradi premajhne priprave prizadetih o ciljih uvajanja sprememb ali zaradi različnih interesov zaposlenih ali pa preprosto zaradi tega, ker neradi sprejemamo kakršne koli spremembe. Pokaže pa se tudi, da določene zamisli v sistemu sprememb terjajo popravke, ker niso v skladu s cilji sprememb.

Cilji novega plačnega sistema v javnem sektorju naj bi bile privlačne plače za sedanje in še zlasti za nove zaposlene, odprava anomalij, ki so nastale v starem plačnem sistemu zaradi različnih delnih popravkov, ter izdelava kriterijev za stimulativno nagrajevanje zaposlenih, ki jih stari sistem ni imel. Novi sistem se zaradi javnofinančnih razlogov uveljavlja postopno.

Že pri prvem izplačilu po novem sistemu se je pokazalo veliko nezadovoljstvo z novim sistemom pri zaposlenih v socialnem varstvu in zdravstveni negi, ker so dobili približno enake plače kot pred tem. Predstavnica ministrstva za javno upravo jih tolaži, da bodo od oktobra letos dobili 300 evrov več, ko se bo uveljavila naslednja stopnja novega plačnega sistema. Mislim, da gre pri tem za velik nesporazum. Namreč, leta 2022 je bilo dogovorjeno, da bodo do začetka izvajanja nove plačne reforme zaposleni v socialnem varstvu in zdravstveni negi dobivali dodatek na plačo od 100 do 150 evrov zaradi povečanega obsega dela. Dejansko so jim to povečanje dali zato, da so ustavili odhajanje teh zaposlenih drugam in da bi bolj prijazne plače privabile nove zaposlene, ker jih je in jih še vedno primanjkuje. Temu se reče, da deluje trg delovne sile. To pomeni, da večje povpraševanje od ponudbe povečuje ceno. Odločiti se bo treba, ali bomo spoštovali delovanje trga delovne sile in za domačo delovno silo in za delovno silo iz bližnje okolice ponudili privlačne plače ali pa bomo z nizkimi plačami vabili delavce iz Azije. Slednje ima »lepotno» napako. Uporabniki storitev po domovih za starejše in po bolnicah pričakujejo poleg same storitve tudi prijazen domač klepet.

Spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti naj bi ustavile erozijo javnega zdravstvenega sistema. Poglavitno nasprotovanje temu zakonu je med nekaterimi zdravniki in zdravniškimi organizacijami, ker se omejuje svoboda delovanja zdravnikov v prostem času. Dejansko jih najbolj moti omejitev svobodne izbire popoldanskega dela. Eden od zdravnikov je nekoč izjavil, da se tisti kolegi, ki se ukvarjajo s popoldanskim delom, bolj posvečajo temu delu kot rednemu delu v matični enoti. Mogoče je to pretirano, toda dejstvo je, da popoldansko delo gotovo vpliva na učinek dela v redni zaposlitvi, zlasti če se predstojnik organizacijske enote tudi sam ukvarja s popoldanskim delom izven svoje delovne enote. Dokaz za to, da je to res moteče, je, da redno zaposlenim pri privatnikih in pri koncesionarjih ne pride na misel, da bi se zavzemali za tovrstno svobodo delovanja zdravnikov.

Predsednica zdravniške zbornice je izjavila, da je javno zdravstvo preslabo organizirano, da bi lahko nadomestilo zmanjšano delo pri zasebnikih in koncesionarjih. Ker so zdravniške organizacije zaskrbljene predvsem za usodo pacientov, kot pravijo, bi pričakoval, da bo katera od teh organizacij spodbujala izboljšanje organizacije delovanja javnega zdravstva in zlasti opozarjala in spodbujala izkoriščanje možnosti za povečanje zaslužka s popoldanskim delom v okviru matične delovne enote, kar ugodno omogoča novi zakon. Sicer pa je uveljavljanje tega zakona v veliki meri odvisno od tega, kako bo ministrstvo opolnomočilo predstojnike organizacijskih enot v zdravstvu in poskrbelo, da bo plačevanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za opravljeno storitev dejansko usklajeno s stroški opravljene storitve.

Janez Janša je nekdaj propagiral učenje o domoljubju v šolah. Sedaj je začel napadati kulturo, ki je skozi zgodovino skrbela za obstoj slovenskega naroda. Napada posebne dodatke k pokojninam zaslužnih kulturnikov, ki jih je redno izplačevala tudi vsakokratna njegova vlada. Če bi mu bilo res kaj do tistih upokojencev z nizko pokojnino, bi odstopil od referenduma o omenjenih dodatkih in za tiste milijone javnega denarja, ki jih bomo zapravili zanj, vladi predlagal, naj jih razdeli med upokojence z najnižjimi pokojninami ali pa nameni za nakup orožja, saj je obramboslovec. Slovenija bi temu zagotovo zaploskala. Svoje predvolilne akcije bo lahko tudi brez tega referenduma uspešno nadaljeval do volitev prihodnje leto.

Sam se referenduma o pokojninah za zaslužne kulturnike ne bom udeležil, ker bodo te posebne dodatke kulturniki prejemali ne glede na izid referenduma.