Živim v Cerknici in že desetletje tečem vsako jutro. Tečem veliko in daleč po okoliških gozdovih, gričih, hribih. V tem času sem že nekajkrat srečal medveda.
Pred tremi leti se mi je zgodilo, da sem spomladi, zgodaj zjutraj, prestrašil medvedko z mladičema, ki so tik ob poti spali. Skočijo pokonci, mladička stečeta naprej, medvedka za mano na potko. Tako sem bil nehote med njimi. Medvedka se ustraši za svoj podmladek in skoči proti meni. Ustavi se približno meter in pol pred menoj in je videti zelo prestrašena. Tudi jaz. Gledava se iz oči v oči in slika, ki mi ostaja še danes, je njena veličina in lepota. Proti njej sem bil tako majhen, nebogljen in v njenem okolju popolnoma odveč. Po nekaj sekundah se odloči in steče nazaj v gozd dohiteti svoj podmladek. Dogodek, ki se ga bom spominjal za vedno in dogodek, ki mi je kot dokaz, da medvedi niso nevarni.
Medvedka se ustavi približno meter in pol pred menoj in je videti zelo prestrašena. Foto Ljubo Vukelič
Potem sem medveda še velikokrat srečal in vedno je on držal tisto varnostno razdaljo, ki je za oba še pomenila varnost. Nisem se več bal srečanj in občutek sem imel, da je bilo pri njih podobno. Vse, kar smo potrebovali tako oni kot jaz, je bilo, da je med nami neka varnostna razdalja. Sam bi temu rekel spoštovanje! Seveda se zgodi tudi nesreča in medved v svoji paniki po ohranitvi in zaščiti svojih mladičkov napade človeka. Vendar ... Kolikokrat se je do sedaj to zgodilo? V Sloveniji ne vsako leto. Morda enkrat na nekaj let. In sedaj, ko je medvedka napadla človeka (zgolj zato, ker je iskala hrano in se ob tem obnašala zaščitniško do svojih mladičev), naj bi jo kar ubili, dva mladiča pa izpostavili hudi čustveni stiski in verjetno kasneje tudi smrti? Si predstavljate, samo zato, ker je poškodovala človeka?
Kot sem omenil, živim v Cerknici in vsako jutro se vozim z avtomobilom v Ljubljano v službo. Na poti me nemalokrat življenjsko ogrožajo neuravnovešeni vozniki. Le srečo imam, da sem na cesti do sedaj preživel. Številni niso – več kot sto takih je na leto. In koliko napadov medveda na človeka je na leto v Sloveniji? Želim si zgolj, da bi se človek malo bolj zamislil nad svojo vlogo na tem planetu in svoje moči ne bi uporabljal nad šibkimi – ne nad ljudmi ne nad živalmi.
Jaz sem jo srečal med malinami
Prispevek g. Bojana Pivke z naslovom Moje srečanje z medvedko v Pismih bralcev me je kot ljubitelja živali ganil. Tudi jaz sem pri nabiranju malin srečal medvedko, a brez mladičev: pogledala sva si v oči in priznam, da sem imel precej adrenalina in mehke noge. Ampak lepo sva se razšla. Gospod Pivka, globoko spoštovanje do vašega pozitivnega razmišljanja.
dr. Tomaž Kumelj,
Medvode
Komentarji