Miting resnice 1989, ki ga ni bilo ...

Do zdaj sem spremljal samo eno televizijsko predvolilno soočenje predsedniških kandidatov in kandidatk. Ne morem gledati in poslušati človeka, ki se pretvarja in spreneveda s tako lahkoto, da se je čez noč prelevil v golobčka, ki bi za prihodnost sodeloval kar z vsemi, pri tem pa je eden vodilnih funkcionarjev stranke, ki že trideset let razdvaja, neti in razpihuje nestrpnost med ljudmi zaradi sprave. Sprave, ki se je med tistimi, ki ne nasedajo vmešavanju politike, že zgodila.

Sem pa zasledil v Delu, da je bil na enem od soočenj govor tudi o tem, ali je bilo prav, da je predsednik Danilo Türk odlikoval Tomaža Ertla, ki je kot takratni notranji minister preprečil zloglasni miting resnice 1. decembra 1989 v Ljubljani. Tisti čas se mi je dobro vtisnil v spomin. Žena je bila v visoki nosečnosti, tik pred porodom. Sosedje, tisti, ki so lahko, so pakirali in se umikali na vikende. Prijatelj z Gorenjskega mi je povedal, da se fantje na vasi zbirajo, da bodo šli branit Ljubljano. Verjetno niso bili edini. Vladala je tesnoba. Pravo olajšanje je zato pet minut pred dvanajsto prinesla vest, da je bil razglašen ukrep notranjega ministra o prepovedi prometa po Sloveniji. Tako je bila na meji zaustavljena drhal, ki se je množično valila k nam, da bi naredila »red«, kot ji je to že uspelo v nekaterih drugih republikah nekdanje skupne države. Brez tega ukrepa bi v Ljubljani – pa še kje drugje – tekla kri. In zgodilo bi se še marsikaj drugega.

Osamosvojitev Slovenije je uspela tudi zato, ker smo takrat k temu prispevali vsak po svoje, vendar vsi enotno. Danes to nekaterim ni všeč.