Neomejen dostop | že od 9,99€
Mogoče je bil mešani sistem javnega in zasebnega zdravstva pred leti res vzpostavljen z dobrim namenom – med drugim izboljšati slabo organiziranost in zmanjšati koruptivne prakse v javnem zdravstvu. Kam nas je pripeljal, vidimo vsi s prostim očesom. Ali vemo tudi, zakaj? Odgovorov je toliko, kot je ljudi.
Moj odgovor je naslednji. Delo v javni sferi – v politiki, zdravstvu, javni upravi, izobraževanju, kulturi … – je delo za skupno dobro. Tako sta v javnem zdravstvu mesti zdravnika in bolnika na isti strani. Privatizacija zdravstva pa prenese breme zdravstvenega varstva od bogatih na revne, so besede kanadskega zdravstvenega ministra v Ljubljani leta 1996. S tem se tudi sama popolnoma strinjam.
Ustavna dolžnost (153. člen) dosedanjih vlad je bila (in tudi sedanje je), da za ohranitev javnega zdravstva uporabi vsa razpoložljiva sredstva, tudi etiko. Naša naloga je, da ne odstopamo od osnovnih vrednot, ker smo mladi, zdravi in danes ne potrebujemo ne zdravnika in ne zdravljenja ... Človeško življenje je vse, kar imamo. Stopimo na stran javnega zdravstva skupaj z zdravniki, ki ostajajo zvesti medicinski in poslovni etiki, in ne proti njim. Ostanimo solidarni, odločni, socialno pravični in pri tem vztrajajmo. Od te vlade zahtevajmo, da postavi mejo med cenenim populizmom in politiko odgovornega upravljanja države za skupno dobro državljanov.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji