Tudi pediatrija lahko postane problematična

»V prihodnosti bi se s podobnimi težavami, s kakršnimi se trenutno srečuje družinska medicina, lahko spopadala tudi pediatrija,« je opozorila Antonija Poplas Susič, direktorica ZD Ljubljana. Hkrati je poudarila, da je dogajanje v v največjem zdravstvenem zavodu v državi njena odgovornost, pa tudi, da je njena naloga ohraniti zdravstveni dom v čim boljši kondiciji. »Ali naj direktorici kar rečem, naj odstopi? In bomo tako imeli kar naenkrat 20 zdravnikov več?« S temi besedami pa je župan Zoran Janković komentiral pozive, naj Poplas Susičevo razreši s položaja direktorice.

Tako Antonija Poplas Susič, direktorica ZD Ljubljana, kot župan Zoran Janković zavračata očitke, da so razmere v Ljubljani zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov slabše kot drugod po državi. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ljubljanski župan, ki Antoniji Poplas Susič še vedno popolnoma zaupa, je povedal, da je prejel zahtevo 16 mestnih svetnikov za sklic izredne seje mestnega sveta. »Zanimivo je, da se je sklicu izredne seje odrekla stranka SD. Eden izmed razlogov je, da so v teh 13 točkah zahteve, ki po mnenju SD presegajo kompetence MOL. Drugi razlog pa je, da ta stranka zagovarja javno zdravstvo,« pravi župan. Tako bo izredna seja mestnega sveta na temo pomanjkanja družinskih zdravnikov prihodnji ponedeljek.

Janković je še povedal, da bodo imeli v prihodnjih dneh na občini srečanje s sedmimi zdravniki, s katerimi se bodo pogovarjali o zagotovitvi neprofitnih stanovanj. Ob tem pa je znova poudaril, da je naloga MOL zagotoviti infrastrukturo, in izpostavil, da se na področju zdravstva v Ljubljani obeta več sprememb. Do konca leta naj bi na Metelkovi zgradili nov zdravstveni dom, poleti naj bi začeli graditi novo enoto ZD na Rakovniku in jo do leta 2025 končali. Za enoto ZD v Jaršah še čakajo na gradbeno dovoljenje, načrtujejo pa še gradnjo stavbe četrtne skupnosti Šmartno pod Šmarno goro, kjer bo tudi enota zdravstvenega doma.

Koliko bo ambulant za neopredeljene

V začetku tedna so že odprli prvo ambulanto za neopredeljene na Rakovniku, danes so odprli še eno, do konca meseca pa jih bodo odprli pet. Najprej jih bo delovalo šest v enotah Center, Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik. V enoti Bežigrad pa morata novi zdravnici najprej polno opredeliti bolnike, nato bodo tudi tam odprli ambulanto za neopredeljene, je dejala direktorica Antonija Poplas Susič. Za delo v teh ambulantah se je javilo 17 koncesionarjev in 17 zdravnikov iz ZD Ljubljana, ki pa so večinoma pripravljeni pomagati enkrat na teden, nekateri dva- ali trikrat mesečno. Čeprav je ministrstvo za zdravje predvidelo, da bi v prestolnici odprli 19 ambulant za neopredeljene, je direktorica ponovila, da bi v tem primeru potrebovali 36 zdravnikov, a da jih toliko v Ljubljani nimajo.

Med težavami je tudi ta, da se specializanti pediatrije za ljubljansko regijo ne zaposlujejo v zdravstvenih domovih, temveč na pediatrični kliniki. FOTO: Jure Eržen/Delo

Je slabo, a ni tako kritično

»Ko sem aprila prevzela vodenje ZD Ljubljana, sem spoznala, kje je treba na hitro ukrepati in kako. To je na področju novitet in novejše opreme, pri vlaganju v mlade, pri delavnicah za perspektiven kader ter na področju informatizacije,« je dejala Poplas Susičeva. Tako kot župan Janković je zatrdila, da imajo pri družinskih zdravnikih druge izpostave po državi bistveno slabše številke kot v Ljubljani. Si pa župan želi, da bi država v prihodnje omogočila, da bi si osebnega zdravnika lahko izbrali le v regiji stalnega prebivališča. Okoli 30.000 ljudi, ki imajo izbranega družinskega zdravnika v Ljubljani, namreč nima stalnega prebivališča v prestolnici.

»Podatki kažejo, da se za specializacijo iz družinske medicine v Ljubljani prijavi od 40 do 50 zdravnikov, pred desetletjem je bilo teh prijav 138. In zdravniki v ZD Ljubljana zaradi pomanjkanja tudi ne odhajajo v pokoj, lani se jih je upokojilo le sedem,« je povedala Poplas Susičeva.

Opozorila pa je na še eno področje, ki bi se lahko pridružilo družinski medicini. S podobnimi težavami, s kakršnimi se trenutno srečuje družinska medicina, se bo, kot kaže, spopadala tudi pediatrija. Na nujni medicinski pomoči na Metelkovi namreč že obravnavajo številne nujne primere, ki niso iz Ljubljane. »Zaradi velikega števila bolnih otrok so preobremenjene tudi druge občine, ki dežurnega pediatra nimajo in očitno bolne otroke zdaj pošiljajo v Ljubljano,« je ob tem dejal župan Janković.

»Pediatrija bo kmalu podoben primer kot družinska medicina, če se osnovno zdravstvo v Ljubljani ne bo okrepilo,« je dodala Poplas Susičeva. »Namreč, leta 2018 družinska medicina v prestolnici ni bila problematična, prav tako pediatrija in ginekologija še zdaj nista problematični. Toda starostna populacija pediatrov je izredno slaba, saj so ti stari več kot 55, tudi 60 let. Težava pa je še, da se specializanti pediatrije za ljubljansko regijo ne zaposlujejo v zdravstvenih domovih, ampak na pediatrični kliniki. Torej ostanejo v regiji, kot je to po protokolu, vendar ne pridejo v zdravstveni dom,« je še opozorila Poplas Susičeva.