Neomejen dostop | že od 9,99€
Nobenega dvoma ni, da so številni upokojenci na robu preživetja, vendar so bile obljube protestnikom na nedavnem shodu v Ljubljani – ali bolje zahteve Pavla Ruparja – čista demagogija in politikantstvo, saj bi povišanje pokojnin v višini za 20 oziroma 15 odstotkov v celoti porušilo medgeneracijska razmerja. Kaj pa ob starajočem se prebivalstvu ostane mladim?
Objektivno gledano je pokojninski sklad namenjen pokojninam v razmerju, kot so bili vplačani prispevki. Dvig najnižjih pokojnin je seveda nujno potreben, vendar je treba sprejeti in upoštevati tudi dejstvo, da so mnogi v svoji aktivni dobi v pokojninski sklad vplačevali veliko premalo. Znanih je veliko primerov, ko so podjetja, da bi se izognila prispevkom, del plače svojim zaposlenim izplačevala v gotovini, pa tudi mnogi s. p. in d. o. o. kljub velikim dobičkom niso bili pripravljeni poskrbeti za svojo prihodnost po zakoniti poti prek plačevanja ustreznih prispevkov. Marsikoga od omenjenih sem že takrat vprašal, kako bo ob nizkih vplačilih za prispevke z njegovo pokojnino, pa se nihče ni počutil ogroženega. Ne želim povedati, da so na protestih samo omenjeni upokojenci, ampak nekateri med njimi zagotovo. V celoti se strinjam, da je treba popraviti možne krivice, ki so se ljudem zgodile, predvsem pri stopnji odmere pokojnine in še kakšne, vendar bo treba sprejeti, da pokojnina ni socialna kategorija in da mora država v okviru svojih možnosti te probleme reševati prek socialnih transferjev.
»Komunisten raus« je pisalo na transparentu enega od protestnikov na nedavnem shodu upokojencev, drugem pod taktirko Pavla Ruparja. Napis žal spominja na parole, s katerimi je med drugo svetovno vojno številna katoliška duhovščina v spregi z okupatorjem pozivala mlade fante na boj proti partizanom. Žalostno! Nesporno je, da so imele v vsej zgodovini leve vlade (po mnenju nekaterih »komunistične«) vedno več občutka za reševanje socialnih problemov kot desne, ki so vedno zagovarjale zgolj kapital. Ni naključje, da je trenutno Miha Kordiš (po mnenju desnih »komunist«) danes najbolj goreč in iskren borec za upokojenske in delavske pravice. Pod velikim vprašajem pa je seveda pobudnik upokojenskih protestov Pavle Rupar, ki je svojo verodostojnost ne tako dolgo tega brez dvoma umazal z nečednimi dejanji in besedami, ko je v parlamentu predlagal poslankam, ki niso bile po njegovi meri, naj si dajo »pregledati mednožje«. Volk kožo menja, nravi pa ne!
Boj za človeka vredno starost je vsekakor treba podpreti. Zavajanje, politikantstvo, obljubljanje nemogočega in povzročanje kaosa pa ne vodi nikamor. Pa saj vemo, komu to odgovarja.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji