Ljubljana se vse bolj spreminja v mesto za bogataše (2)

Prebivalci Ljubljane, združeni v neformalno platformo LOM – Ljubljana odprto mesto, v prispevku z naslovom Ljubljana se vse bolj spreminja v mesto za bogataše upravičeno opozarjajo, da se Ljubljana spreminja v mesto za bogataše.

Gradbeno vnemo župana, ki je sprva res obetala potrebno prenovo mesta, poganjajo v zadnjih letih predvsem interesi kapitala, ne pa resnične potrebe ljudi. Posledica tega je vse bolj brezobzirna gentrifikacija, kar pomeni selitev šibkejših slojev prebivalstva iz mestnega središča, starejših, mladih, alternative, študentov, pa tudi srednjih šol in univerze, da bi na ta način sprostili zemljišča za gradnjo luksuznih stanovanj, hotelov, hostlov, ekskluzivnih trgovin in gostinskih lokalov, ki so namenjeni turistom in premožnejšim prebivalcem. Tovrstni projekti prinašajo neslutene zaslužke lastnikom kapitala, marginalizirajo pa lokalno prebivalstvo.

V Ljubljani je postalo že povsem običajno, da se privatizira javni prostor, da se lokacije, ki so bile namenjene za izobraževanje, rekreacijo in druge javne programe, prekvalificirajo v komercialne namene, zelene površine pa v zazidljiva zemljišča. Občani lahko le nemočno opazujemo intenzivno gradnjo tudi v merilu izstopajočih objektov, kot so Šumi, Palais & Villa Schellenburg z luksuznimi stanovanji za bogataše, ki jih prodajalci oglašujejo kot naložbene priložnosti, novi center Rog, ki je iz mesta izgnal samoniklo avtonomno kulturo, športni center Ilirija, le 150 metrov oddaljen od obstoječega kopališča Tivoli, s katerim bodo prebivalci mesta izgubili dragoceno letno kopališče, številni hoteli, tudi na neprimernih lokacijah, čeprav celo hotelirji opozarjajo, da jih je že sedaj preveč, pričela se bo gradnja Emonike s še enim ogromnim nakupovalnim središčem itd.

Nič manj okolju in ljudem neprijazna ni gradnja vse večjih stanovanjskih objektov v Rožni dolini, Trnovem in na Prulah, ki razgrajuje identiteto zelenih območij enodružinskih vil s t. i. vila-bloki. Če so bili sprva še podobni vilam, so danes le še blokom, ki s pretiranimi gabariti degradirajo tradicionalno zazidavo in na ta način ustvarjajo prostorske in socialne konflikte, obenem pa, tako kot luksuzna stanovanja v mestu, zaradi nerazumno visokih cen prav nič ne prispevajo k reševanju stanovanjske problematike.

Vodstvo MOL zagovarja tovrstno zgoščevanje mesta z okoljevarstvenimi razlogi, istočasno pa podpira pozidavo zelenih površin na mestnem robu s stanovanjskimi soseskami in univerzitetnimi objekti. Zato bosta nova strojna fakulteta in fakulteta za farmacijo zgrajeni v območju med Glinščico in Večno potjo, akademije za likovno umetnost in oblikovanje in srednja šola za oblikovanje in fotografijo pa se bosta iz mesta preselili onkraj Roške ceste. Ko bo vse to zgrajeno, bo ostala v mestu le tretjina ljubljanske univerze in njenih študentov. Ker v mestu ni prostora za gradnjo dostopnih stanovanj za mlade, študentske nastanitve pa so se zmanjšale za vsaj 10.000 postelj, registriranih v ponudbi Airbnb, bo ob naraščajočem turizmu Ljubljana izgubila značaj univerzitetnega mesta. Mestna oblast očitno ne ve, da mesta niso zanimiva le zaradi stavb, temveč tudi ali predvsem zaradi ljudi, ki jih naseljujejo.

In kjerkoli prebivalci Ljubljane nasprotujejo predvidenim novogradnjam, pogosto tudi s podporo strokovne javnosti, se vodstvo MOL postavi v bran interesom investitorjev. Najbolj očiten primer brezobzirnosti mestne uprave in njene naklonjenosti kapitalu je pravkar dokončana vila-blok ob vrtcu na Prulah. Žrtev tovrstnega »izboljšanja urbanistične zasnove in optimiziranja izrabe« so tokrat otroci. V vrtcu jih je preko sto, vendar zaradi izgradnje petih luksuznih stanovanj večino dneva in večino leta ne bodo videli sonca, na utesnjenih terasah, ki mejijo na uvozno rampo garaž bogatih lastnikov stanovanj, pa bodo dihali izpušne pline njihovih luksuznih avtomobilov. Bodo pa morda zaradi tega hitreje dojeli, v kakšnem svetu živijo.